Jernejevega kanala, v katerem je nelegalno privezanih več sto čolnov, nihče ni upravljal učinkovito. Takšna je ugotovitev računskega sodišča, ki je preverilo, kako so ga med letoma 2003 in 2015 upravljale štiri soudeležene ustanove: vlada, ministrstvo za okolje in prostor, občina Piran in družba Soline, ki ima koncesijo za upravljanje krajinskega parka Sečoveljske soline.
12 let neukrepanja
Jernejev kanal je zaradi svoje biotske raznovrstnosti že 27 let del zavarovanega krajinskega parka Sečoveljske soline in 13 let del Nature 2000, kjer veljajo poseben varstveni režim in pravila ravnanja. A posebno varstvo ima Jernejev kanal zagotovljeno zgolj na papirju, v realnosti namreč po ugotovitvah računskega sodišče vseh 12 let vlada in ministrstvo nista ukrepala, čeprav se od vsega začetka zavedata, da stanje v kanalu ni urejeno. Občini Piran medtem v šestih letih ni uspelo pridobiti vlagatelja za gradnjo krajevnega pristanišča, nadzorniki iz podjetja Soline pa so nadzor v krajinskem parku opravljali brez ustreznih znanj in brez možnosti izrekanja sankcij.
Neukrepanje pristojnih in prelaganje odgovornosti je tako pripeljalo do tega, da je v kanalu še vedno več kot 300 plovil, pomoli zanje so zgrajeni na črno. Na barkah so bile vsaj v preteklosti poleti prave zabave, mnogi so na njih počitnikovali vso sezono. Danes je veliko plovil zapuščenih, poškodovanih ali celo potopljenih, kar predstavlja tveganje za onesnaženje naravne vrednote.
Premalo vztrajnosti
Na ministrstvu za okolje so vseskozi menili, da nimajo pravne podlage za ukrepanje zoper postavljene pomole in parkirane barke. A na računskem sodišču menijo, da v iskanju pravne podlage niso bili dovolj vztrajni, prav tako se niso trudili spremeniti zakonodaje, da bi lahko jasneje ukrepali. »Ministrstvo v obdobju, na katero se nanaša revizija, ni izvedlo niti enega nadzora za odstranitev protipravno postavljenih pomolov, priveznih boj in plovil iz Jernejevega kanala, niti ni izvedlo postopka, v katerem bi ugotovilo, kdaj so bili pomoli in privezne boje dejansko postavljeni, in ali obstajajo ustrezne pravne podlage za njihovo odstranitev, za kar bi kot pristojno ministrstvo na področju okolja moralo poskrbeti,« menijo na računskem sodišču.
Negativno mnenje računskega sodišča si je pri upravljanju Jernejevega kanala prislužila tudi občina Piran. »Ker občina ni zagotovila ustreznih in zadostnih virov financiranja in tudi ni uspela najti vlagatelja, ki bi bil pripravljen prevzeti breme naložbe, po oceni računskega sodišča ni zadostnih zagotovil, da bo občini uspelo uresničiti sedanje načrte gradnje krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu v predvidenem obsegu,« so skeptični na računskem sodišču. Nekaj manj neodgovornosti pripisujejo družbi Soline, ki ima od leta 2003 koncesijo za upravljanje krajinskega parka. Družba do leta 2007 ni imela naravovarstvenega nadzornika, ki bi lahko v celoti in z vsemi pooblastili nadzoroval, vključno z izrekanjem sankcij. Pravzaprav ga niti ni mogla imeti, saj je ministrstvo usposabljanje za naravovarstvene nadzornike prvič izvedlo šele leta 2007, nato znova konec leta 2015.
Računsko sodišče je zdaj vladi naročilo, naj odloči, kdo je pristojen za odstranitev plovil, ministrstvu naroča, naj predlaga spremembo predpisov, družbi Soline pa, naj kot koncesionar dosledno nadzoruje v parku. Dreganje računskega sodišča v problematiko je očitno pri pristojnih že spodbudilo določen napredek. Občina in ministrstvo sta začela aktivneje iskati možnosti za odpravo dejanskega stanja in v Jernejev kanal pogosteje pošiljata redarje in inšpektorje.