Zoper mene sta v teku vsaj dva postopka, kjer bom, če bosta zadevi prišli do faze sojenja, zelo verjetno sedel na zatožni klopi skupaj s Hildo Tovšak kot soobdolženko. Zato mi izsiljevanje priznanj od Hilde Tovšak, kar počne tožilec Stanislav Pintar, gotovo zelo škoduje. Enako škodljiva so takšna nezakonita ravnanja tožilca Stanislava Pintarja za vse druge posameznike, ki se znajdejo v postopku skupaj s Hildo Tovšak in ki jih glede na število postopkov zoper njo ni prav malo. Priznanje enega od soobdolženih v postopku hočeš nočeš bistveno poslabša položaj drugih soobdolženih, ki pa želijo na sodišču dokazati svojo nedolžnost, saj so zaznamovani s priznanjem enega v očeh javnosti, pred tožilcem in enako pred sodnikom. Zato mi mora tožilstvo vročiti sklep o zavrženju ovadbe, ker bom, če je bil ta res izdan, sam kot oškodovana oseba nadaljeval pregon zoper tožilca Stanislava Pintarja.

Ne morem se strinjati z besedami tožilstva, ki naj bi zavrglo ovadbo, saj je vendar očitno, da je tožilec Stanislav Pintar grobo zlorabil svoj položaj. Hilda Tovšak očitno ni imela nobenega preslepitvenega namena. V svojem članku ste že citirali njene besede, ki jih je povedala pred sodiščem na dan, ko je to s tožilcem Stanislavom Pintarjem sprejelo sklenjeni sporazum o krivdi, ko je na vprašanje sodnice odgovorila, da je želela le ohraniti Vegrad in da če bi bila banka pametna in bi dovolila prodati stanovanja v Celovških dvorih leta 2009, ko je Vegrad imel ponudbo Mestne občine Ljubljana, ki bi stanovanja kupila za dobrih 1900 evrov na kvadratni meter, potem danes ne bi bila na sodišču, saj bi Vegrad poplačal vse izvajalce. Na podlagi povedanega očitno Hilda Tovšak ne meni, da je kogar koli namenoma in naklepno ogoljufala.

Ni mogoče, da bi takšne besede tožilec Stanislav Pintar razumel kako drugače, saj iz njegovega komentarja, ki je bil povzet v članku, objavljenem 13. februarja 2017 v Delu, z naslovom »Skupni sporazum s Hildo Tovšak«, izhaja, da tudi sam meni, da je Hilda Tovšak imela namen podizvajalce poplačati iz drugih virov. »Tudi tožilec je včeraj dejal, da se je med pogajanji o priznanju krivde in o kazni z obtoženo in njenim zagovornikom Dušanom Tankom prepričal, da je Tovšakova v te posle šla zato, da bi bilo mogoče objekte dokončati in jih prodati ter z iztržkom poplačati podizvajalce.«

Iz povedanega izhaja, da je tožilec javno povedal, da je Hilda Tovšak želela in imela namen poplačati podizvajalce in da je v ta namen tudi šla v sklenitev poslov. To pa pomeni, da jih ni imela namena ogoljufati ali preslepiti. Če torej tožilec Stanislav Pintar tako misli, Hilda Tovšak ni storila naklepnega dejanja poslovne goljufije, predvsem pa se zaveda, da česa takega nikoli ni priznala (a je vseeno z njo sklenil sporazum o krivdi). To vem še jaz, ki nisem pravnik, zato se toliko bolj čudim, da tega ni spoznala tožilka, ki naj bi po samo treh delovnih dneh mojo ovadbo zoper tožilca Stanislava Pintarja zavrgla.

Ker pa hočem preprečiti, da bi se enak epilog zgodil tudi v postopkih, kjer sem sam med obdolženimi, sem se odločil, da če drži, da je tožilstvo ovadbo zavrglo, bom zoper tožilca Stanislava Pintarja sam nadaljeval kazenski pregon, saj sem prepričan, da je grobo zlorabil svoja pooblastila, in bom to tudi dokazal. Kaj takšnega, kot se dogaja, se gotovo ne bi smelo dogajati v slovenskem pravosodju in očitno se moramo državljani sami bojevati proti temu.

Matej Košič, Ljubljana