Marsikateri vlagatelj bi bil zadovoljen, če bi se leto s takim donosom zaključilo. Kratkoročni pogled skozi horizont zadnjega tedna dni kaže nekoliko drugačno sliko trgov, saj trgi beležijo izgube okrog dobrega odstotka. Nič skrb zbujajočega, če se ozremo na zadnje makroekonomske podatke, ki so bili vsi po vrsti zelo dobri. Spet je treba izpostaviti število novo ustvarjenih delovnih mest v ZDA, ki še naprej presega napovedi analitikov. Ti podatki krepijo tudi optimizem za naprej. V zadnjem tednu je bilo posledično tudi nekaj korekcij napovedi delniških indeksov do konca leta. Seveda v pozitivno smer, torej napovedi rasti do konca leta so se dvignile. Spet dokaz, da je optimizma na trgih še zmeraj dovolj.
Če so bile oči vlagateljev v bližnji preteklosti povsem uprte v centralne bankirje, zdaj temu skorajda ni več tako. Pričakovani dvig obrestne mere v ZDA se je iz junija povsem pomaknil v marec. Iz napovedi analitikov skorajda ni kančka dvoma, da ameriška centralna banka ne bi v sredini marca zvišala obrestne mere. To retoriko je moč slišati tudi iz skorajda vseh izjav članov, ki oblikujejo in odločajo o denarni politiki ZDA. Trgi to odločitev, čeprav časovno prehiteva napovedi, pozdravljajo. Zdrava inflacija je gonilo nadaljnje gospodarske rasti in očitno je to tisto, kar trgi potrebujejo za preboj sedanjih nivojev in se iz »počitka« ponovno podajo na pot navzgor.
Nekoliko več neznank se vrti okoli evropske centralne banke, saj so na stari celini razmere povsem drugačne. Čeprav beležimo gospodarsko rast, ki je sicer nižja kot v ZDA, počasi pa se znižuje tudi brezposelnost, se na drugi strani inflacija že nekaj časa giblje pod enim odstotkom. Včerajšnje zasedanje ECB ni prineslo sprememb v denarni politiki evrskega območja. Odziv delniških trgov je bil dokaj indiferenten, videli pa smo pozitivno reakcijo na valutnem trgu s krepitvijo evra. Je pa bilo tudi s strani predstavnikov ECB zaslediti nekaj več optimizma glede rasti BDP v evrskem območju, prav tako pa so napovedali postopno rast inflacije. Slednja naj bi po njihovi oceni v letu 2019 dosegla 1,7 odstotka, kar je še vedno pod njihovim srednjeročnim ciljem. Na osnovi teh predvidevanj lahko pričakujemo, da v tem obdobju še ni pričakovati dvigov obrestne mere. Rast BDP bi po najnovejši oceni ECB letos znašala 1,8 odstotka, v letu 2019 pa 1,6 odstotka. Govorimo še zmeraj o relativno nizkih rasteh, precej manjših, kot jih pričakujejo v ZDA. Pozivi predsednika ECB Draghija glede nujnosti implementacije strukturnih reform so stalnica vseh tiskovnih konferenc v zadnjih treh letih, ta poziv pa tudi tokrat ni manjkal. Ali ga politiki ne slišijo ali ne želijo slišati, pa je drugo vprašanje. Kako bo stanje videti takrat, ko bo prišel čas monetarnega zategovanja, strukturnih reform pa ne bo nikjer narejenih, v tem trenutku raje ne bi ugibal. To bo predmet analize čez nekaj let, ko se bo čas »razsipavanja« z denarjem osrednje evropske banke iztekel.