Pogledali smo lobistične stike, ki so bili lani prijavljeni komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Podatki kažejo, da se je največ lobiralo pri ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču, na čigar ministrstvu so v minulem letu prijavili kar 50 sestankov (sodeč po datumih prijave), na katerih so govorili o gradnji ali možnosti financiranja drugega tira med Divačo in Koprom; še devet sestankov na temo drugega tira so prijavili na gospodarskem ministrstvu in dva na finančnem. Predstavniki več različnih podjetij so na ministrstvih sestankovali celo več dni zapored.
Kitajci najvztrajnejši
Eni takih so bili predstavniki China Gezhouba Group Corporation (CGGC International), to je kitajska državna korporacija, ki se ukvarja s projektiranjem, gradnjo in financiranjem velikih infrastrukturnih projektov. Pri Gašperšiču so imeli od 15. julija do 30. avgusta zgolj s korporacijo CGGC osem (uradno prijavljenih) sestankov. Iz opisa lobističnih stikov je razvidno, da so vsakič izkazali zanimanje za »financiranje in gradnjo drugega tira«.
Torek, 30. avgust, je bil sicer naporen dan, hkrati s CGGC so se pri Gašperšičevih oglasili še predstavniki China Development Bank Corporation, ene največjih kitajskih državnih bank, ki podpira tuje investicije. Tudi ti so na ministrstvu sestankovali intenzivno, saj so bili na štirih sestankih med 30. avgustom in 9. septembrom. Za njimi so začeli prihajati predstavniki podjetja Capris, mednarodne pomorske agencije, in na treh sestankih od 9. do 13. septembra prav tako pokazali zanimanje za gradnjo drugega tira.
Še isti dan so na ministrova vrata potrkali predstavniki kitajske korporacije China Road and Bridge Corporation in naslednji dan spet. Naslednji teden so prišli na vrsto Arabci, za njimi Turki, nato predstavniki Deutsche Bank, Deloitta in Goldman Sachsa, predstavniki britanskih pristanišč, pa nato spet več različnih kitajskih korporacij in bank. 26. oktobra so na ministrstvu nazadnje prijavili lobistični stik v zvezi z drugim tirom.
Vsega vendarle niso prijavili
Na vseh ministrstvih so prijavili vsega skupaj 62 sestankov (ob različnih datumih) glede drugega tira. Predstavniki avstrijske VTB banke so svoje interese glede financiranja drugega tira že maja predstavljali na ministrstvu za finance. Predstavniki ruskih državnih železnic pa so se z istim namenom oglasili kar v kabinetu premierja Mira Cerarja. »Vljudnostno srečanje, ki je trajalo 20 minut,« je povedal Cerar. Sicer je premier prijavil le tri lobistične stike, poleg omenjenega še sestanek s predstavniki Holdinga slovenske elektrarne ter z Olimpijskim komitejem.
Konec junija in v začetku julija, v slabih dveh tednih, so se predstavniki ruskih državnih železnic kar šestkrat sestali z ministrom Petrom Gašperšičem in ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom ter njunimi sodelavci. Gašperšič in Počivalšek sta se večkrat sešla z Madžari, prav tako na temo drugega tira – v javnost je decembra lani prišel zapisnik sestanka, na katerem so sedeli predstavniki različnih ministrstev in podjetja 2TDK ter predstavniki madžarske vlade, njihovega železniškega podjetja Gysev Cargo in banke. Iz zapisnika je razvidno, da se madžarska in slovenska stran pogovarjata o morebitnem sodelovanju pri gradnji drugega tira, a lobističnih stikov ministrstvi nista prijavili.
Glasbene kvote, avtorske pravice in cigarete
Marca, natanko pred letom dni, so postale vroča tema glasbene kvote. Sindikat glasbenikov Slovenije, predstavniki Radia Center ter Primorskega vala, predstavniki različnih medijskih interesnih združenj in Slovenske unije glasbenih ustvarjalcev ter Sindikata glasbenih urednikov so se oglasili pri koalicijskih poslancih (SMC, SD in Desus) ter z njimi govorili o »ponovnem odločanju o predlogu zakona«.
Januarja lani se je pri poslancu SMC na pogovoru o zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah oglasila predstavnica odvetniške pisarne Jereb in začela sezono lobiranja o avtorskih pravicah, ki, kot kaže, še traja. Februarja so se pri nepovezanih poslancih zglasili predstavniki Sazasa (tudi pri poslancih ZL), Sindikata glasbenikov Slovenije, avtorske družbe ZAMP in društva Glasbeni forum. Produkcijska družba Zlati zvoki je marca o tem govorila s poslanci SD, skupaj z založniško družbo Vox nova.
Konec marca so bili pri poslancih SMC predstavniki ZAMP ter pozneje Združenja slovenskih književnih prevajalcev, aprila spet Sindikat glasbenikov in predstavniki Slovenske unije glasbenih ustvarjalcev. Julija so se nato odvetniki družbe Ferfolja, Ljubič, Bauk skupaj s predstavniki Zavoda za uveljavitev pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del oglasili na gospodarskem ministrstvu, nekaj dni pozneje pa še predstavniki Sazasa. Tik pred iztekom leta so bili oboji na obisku še v uradu za intelektualno lastnino. Po novem letu pa so se tam napovedali predstavniki Zavoda Aipa in Društva slovenskih režiserjev.
Februarja so se kar pri predsedniku DZ Milanu Brglezu oglasili predstavniki družbe British American Tobacco in poskušali nanj »vplivati glede omejitev prodaje tobačnih izdelkov«, v začetku marca pa so obiskali še poslance NSi. Konec decembra so »ustavno spornost zakona o omejevanju prodaje tobačnih izdelkov« predstavljali celo ministrici za obrambo. O tobačnem zakonu so s poslanci NSi februarja sestankovali predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Hit hoteli in igralnice so o tobačni zakonodaji govorili s predstavniki ministrstva za finance. Zakon ostaja vroča tema tudi letos; pred dobrim mesecem so nepovezane poslance, NSi ter Desus obiskali predstavniki Tobačne Ljubljana. Poslanci druge največje poslanske skupine, SDS, ne lani ne letos niso prijavili niti enega lobističnega stika.
