Vlada je včeraj potrdila letošnje strateške usmeritve in prioritete inšpekcij oziroma inšpektoratov. Iz njih je razvidno, da se bodo zaradi kadrovske podhranjenosti in vse več nalog, ki jih morajo opravljati, tudi letos posvetili predvsem področjem, ki so glede na prijave in ugotovljene kršitve najbolj tvegana. Poleg tega bodo pospešili sodelovanje med inšpekcijskimi službami in drugimi organi ter okrepili skupne nadzore.
»Že vsa leta prepoznavamo, da so inšpektorati izjemno obremenjeni. Možnost, da se deloma razbremenijo, vidimo v učinkovitem nadzoru in sodelovanju z drugimi inšpektorati,« pravi Boris Koprivnikar, minister za javno upravo in predsednik inšpekcijskega sveta. Po njegovi oceni se izmenjava podatkov in sodelovanje med inšpektorati izboljšuje, velik napredek v učinkovitosti inšpekcijskih nadzorov pa pričakuje po prenovi informacijskega sistema inšpekcijskih služb, za katerega so sredstva v novi finančni perspektivi že zagotovljena.
Dodatna pooblastila
Na Inšpektoratu RS za delo bodo letos osrednjo pozornost poleg že vrsto let najpogostejših kršitev, povezanih z izplačevanjem plač in drugih prejemkov iz dela, še zlasti regresa, namenili kršitvam določb glede delovnega časa ter odmorov in počitkov, ki so v zadnjih letih v strmem porastu. Inšpektorji ugotavljajo, da se delodajalci ne odločajo za nove zaposlitve, temveč poskušajo slediti zahtevam trga z vedno večjim obremenjevanjem že obstoječih kadrovskih virov.
Poseben poudarek inšpekcije bo letos namenjen tudi vse pogostejšim nelegalnim prekarnim oblikam dela, še posebno prisilnim »samozaposlitvam«. S tem v zvezi je ministrstvo za delo pripravilo novelo zakona o inšpekciji dela, ki bo, če bo sprejeta, omogočila dodatna pooblastila inšpektorjem.
V primerih, kadar bo delavec kljub očitnim elementom delovnega razmerja opravljal delo na podlagi pogodb civilnega prava, bodo namreč inšpektorji ob izdaji prepovedne odločbe spisali tudi odredbo, da mora delodajalec takšnemu delavcu v treh dneh ponuditi ustrezno pisno pogodbo o zaposlitvi.
Letos na inšpektoratu načrtujejo usmerjene akcije nadzora na začasnih in premičnih gradbiščih, v dejavnostih prometa in trgovine, v čistilnih servisih in fitnesih ter pri agencijah za posredovanje delavcev in njihovih naročnikih.
Nadzor vrvic in vezalk na otroških oblačilih
Prioritetne aktivnosti tržnega inšpektorata bodo usmerjene v področje varstva potrošnikov ter skladnosti in varnosti neživilskih proizvodov. Med načrtovanimi nadzori omenimo nadzor avtorskih pravic pri računalniških programih, nadzor čezmejnega opravljanja obrtnih dejavnosti, nadzor informacij o porabi goriva in emisij pri novih osebnih avtomobilih, nadzor prodaje varnostnih komponent za dvigala, nadzor radijske opreme, nadzor izpolnjevanja pogojev za opravljanje pogrebne dejavnosti, nadzor nastanitev (Air b&b), nadzor otroške opreme in otroških igral in celo nadzor varnosti vrvic in vezalk na otroških oblačilih.
Prekrškovni postopki bodo hitrejši
Inšpekcijski nadzori finančne uprave (Furs) bodo tudi letos usmerjeni v odkrivanje in zmanjševanje obsega davčnih in carinskih utaj ter v izboljšanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti. Zaradi suma, da se ustvarjeni dobički podjetij prenašajo iz države, bo Furs še naprej namenjal veliko pozornost nadzoru transfernih cen, še zlasti pri novo registriranih zavezancih, katerih ustanovitelji so tuje pravne osebe.
Skupaj z drugimi inšpektorati bodo preverjali delo in zaposlovanje na črno ter izdajanje računov, plačevanje prispevkov za socialno varnost, delo in zaposlovanje tujcev, predvsem na področju pekarstva in gradbeništva. Nadzor bodo izvedli tudi v igralnicah ter pri društvih, ki opravljajo nedovoljeno pridobitno dejavnost. V Fursu napovedujejo, da bodo zaradi novele zakona o prekrških, ki omogoča izdajo odločbe brez obrazložitve, prekrškovni postopki hitrejši.
Z novim zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je začel veljati novembra lani, je pridobil pristojnost izvajanja inšpekcijskih nadzorov tudi urad za preprečevanje pranja denarja. Analiza tveganj za pranje denarja je pokazala, da je najbolj izpostavljen bančni sektor, sledijo mu sektor vrednostnih papirjev, zavarovalniški sektor, sektor samostojnih nefinančnih dejavnosti in poklicev (med katere spadajo igralnice, trgovci z nepremičninami, trgovci z dragocenimi kovinami in kamni, revizorji, računovodje, odvetniki in notarji) ter sektor drugih finančnih institucij, kot so menjalnice, lizing …
