Vlada je včeraj na redni seji potrdila predlog novele kazenskega zakonika in ga poslala v državni zbor (DZ), novelo zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa so šele načeli. Čeprav je bil predlog novele pred tem že usklajen s koalicijskimi partnerji, naj bi po naših neuradnih informacijah včeraj na zavoro stopila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, tako da bo ta predlog novele očitno treba še dodatno usklajevati.

Na policiji so že v preteklosti izrazili nestrinjanje s prvim korakom proti ukinitvi sodne preiskave, ki ga prinaša predlog novele ZKP. Tokrat pa naj bi po naših neuradnih informacijah Györkös-Žnidarjeva presenetila in bila še dodatno zelo kritična do Klemenčičevega zakonskega predloga kot celote, tako da razkorak med pravosodnim in notranjim ministrstvom, ki se je dodatno poglobil že v času sprejemanja zakona o tujcih, postaja vedno večji.

Popravki in zamujena zadnja priložnost

Potrjeni predlog novele kazenskega zakonika prinaša več vsebinsko pomembnih popravkov. Če bo v tej obliki sprejet tudi v DZ, bo tožilcem lažje preganjati kazniva dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev, kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti in zlorabo uradnega položaja, saj se pri njih črta tako imenovani direktni naklep. Odpadli bi izgovori delodajalcev, da delavcu niso plačevali pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja le zato, ker so pač slabše poslovali. Tudi oškodovanje upnikov bo po novem lahko kaznivo že ob nižjih zneskih in ne le nad 50.000 evri.

S popravki kazenskega zakonika bo tudi Slovenija lahko obsojene tujce izgnala iz države, še bolj pa se je zaostril del, ki govori o terorizmu. Kaznivo bo že potovanje v tuje države z namenom terorističnih dejanj in sprejemanje navodil za izvedbo terorističnih dejanj, izdelave bomb in podobno.

V zadnjih minutah se v novelo kazenskega zakonika pričakovano ni vrnila prej sicer že napovedana in zapisana ukinitev dosmrtnega zapora, kar je pravosodni minister Goran Klemenčič včeraj ocenil kot »zamujeno zadnjo priložnost, da storimo korak nazaj«. »Storili smo vse, da pride v novelo, štiri mesece so potekala usklajevanja. Ponudili smo, da bi šlo skozi vlado in bi v državnem zboru poslanci odločali po svoji vesti,« je dejal Klemenčič in dodal, da sta ukinitvi dosmrtnega zapora, ki je imela sicer neenotno, pa vendar široko podporo stroke, znotraj koalicije odločno nasprotovali DeSUS in SMC.

Sporna postopna ukinitev sodne preiskave

O usodi predloga novele ZKP bo več znanega šele v prihodnjih dneh, ko se bo izkazalo, kako drugi člani vlade in njen predsednik, ki naj bi novelo ZKP sicer podpiral, vrednotijo pomisleke notranje ministrice.

Tudi sicer je predlog o postopni ukinitvi sodne preiskave naletel na neodobravanje. Čeprav bo do ukinitve sodne preiskave, s katero večja odgovornost pade na policijo in predvsem tožilstvo, v imenu učinkovitosti prej ali slej moralo priti, saj Slovenija na tem področju močno zaostaja za drugimi evropskimi državami, marsikoga moti način, na katerega se vmesnega koraka loteva pravosodno ministrstvo.

Na pravosodnem ministrstvu so se za postopno ukinitev sodne preiskave odločili na podlagi izkušenj držav, ki so sodno preiskavo ukinile naenkrat in se nato soočale s »poporodnimi« težavami. Toda odpor do tega predloga je velik.

»Znano je, da jih kot nepremišljene zavrača celotna kazenskopravna stroka, na kar je bil predlagatelj večkrat, tudi javno opozorjen. Celo če bi bile te spremembe normativno bolje pripravljene, pa za izvedbo niso zagotovljene ustrezne logistične podlage. Predlog zakona, ki se sprejema v popolnem nasprotju s stališčem celotne kazenskopravne stroke, je lahko le odraz politične volje, taka pa bo tudi odgovornost za posledice,« so nam včeraj pojasnili na vrhovnem državnem tožilstvu, kjer na preostale člene predloga novele pripomb niso imeli.

Da bo s postopno ukinitvijo sodne preiskave vztrajal, pa je Klemenčič poudarjal že dlje časa. V decembrskem intervjuju za DnevnikovObjektiv je poudaril, da ima za to reformo tudi podporo predsednika vlade. Ker je bil predlog novele ZKP pred romanjem v vlado tudi koalicijsko usklajen, je včerajšnji zaplet še toliko bolj nenavaden.

Do zaključka redakcije nam na notranjem ministrstvu ni uspelo dobiti pojasnil.