»Končno.« Take trgovalne platforme imajo vse urejene ekonomije. V zadnjem času so vse bolj regulirane in nadzorovane. Prav je, da smo jo dobili tudi mi. Stroškov za izdajatelje ni. Borza zgolj zaračunava svojo provizijo pri sklenjenem poslu. Borzni posredniki vnašajo naročila v multilateralni sistem, ki je viden vsem članom borze. S tem se možnost sklenitve posla bistveno poveča. Posli se sklepajo na avkciji ob 13.08, kar pomeni, da se likvidnost zgosti v eni točki. Na platformi najdemo znane delnice s sivega trga: Banko Koper, Delavsko hranilnico, Gorenjsko banko, SKB Banko, Perutnino Ptuj, elektropodjetja, Domel, Kovintrade, Titan Kamnik, Mladinsko knjigo Založbo …V sredo so z njimi že sklenili prve posle.
»Vsaj eno leto prepozno.« Konec lanskega leta je KDD ukinil registrske račune. Škoda, da platforma ni prej zaživela, saj bi bila lanska intenzivna konsolidacija lastništva za posamezne delniške družbe veliko bolj transparentna. Pa vendar. Kdor je delnice želel ohraniti in jih je obdržal na novem trgovalnem računu, jih lahko končno proda na organiziran način ali pa seveda tudi dokupi. Izdajatelji lahko prek tega trga preprosto dokupujejo delnice za sklad lastnih delnic.
»Brez zveze.« To je običajen odziv pesimista, ki v vsaki stvari najde razlog, zakaj se stvar ne izplača. Pri novi platformi Ljubljanske borze je seveda minus ročna poravnava sklenjenih poslov na KDD. Za vsak posel mora borznoposredniška družba oziroma banka na KDD vnesti nalog OTC-DVP za sočasno izpolnitev posla. Strošek za stranko znaša kakšnih 15 evrov. Če bi šel posel v običajno borzno poravnavo, bi bil ta strošek 0,035 odstotka (minimalno 0,47, največ 24,27 evra). Vsak začetek je težak. Upajmo, da se bo lahko Ljubljanska borza dogovorila s KDD, da se bodo tudi ti posli poravnavali samodejno.
