V srcu Novega mesta, na Glavnem trgu, so včeraj izkopali prvi sondi v okviru predhodnih arheoloških raziskav, ki so uvod v načrtovano obnovo mestnega jedra. V prihodnjih treh tednih naj bi na območju Glavnega trga, Pugljeve in Rozmanove ulice izkopali še 40 sond, v primeru pomembnejših najdb pa lahko izkopavanja trajajo tudi dlje. Obnova mestnega jedra, ocenjena na 5,8 milijona evrov, naj bi se po načrtih začela konec avgusta ali v začetku septembra, trajala pa naj bi deset mesecev. Potrebne bodo delne ali popolne zapore cest, obvozi bodo urejeni, pojasnjujejo na občini.

»Glede izkopov težko rečemo, kako globoko bomo morali posegati, kajti tovrstnih raziskav v tem delu mesta doslej ni bilo,« pojasnjuje vodja izkopavanja Aleš Tiran iz podjetja Arhat. »Kot vemo iz starih katastrov in pisnih virov, je bil Glavni trg glavna prometna žila Novega mesta že od zgodnjega srednjega veka. Neki skromni podatki, ki pa so nepreverjeni, omenjajo tudi uporabo prostora v rimskem obdobju, vendar trdnih dokazov ni.« Glede na bogate najdbe v bližnji okolici, na Kapiteljskem griču in v Kandiji, namreč arheologi sklepajo, da je bil Glavni trg v uporabi tudi že v obdobju pred Rimljani oziroma v času rimskega imperija.

Lončenina in gradbeni material iz rimskega časa

In kot kaže, so zdaj vendarle dobili tudi trdnejši dokaz. V drugi sondi so namreč pod tlakom odkrili lončenino in gradbeni material iz rimskega časa. »Tega, da so tudi na Glavnem trgu rimske ostaline, doslej nismo vedeli. Očitno se bo zgodovina Novega mesta začela pisati na novo. Tudi tlak s kolesnicami, odkrit v prvi sondi, bo treba preučiti in ugotoviti, ali je iz srednjega veka ali morda še starejši,« dodaja Tomaž Golob z novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ob tem je zanimivo, da iz leta 1953, ko so po načrtih arhitekta Marjana Mušiča prenavljali Glavni trg, ni niti enega zapisa o tem tlaku, pravi Golob.

Gre za prvo obnovo novomeškega mestnega jedra po kar 65 letih. V tem času so nekatera mestna jedra doživela tudi že po dve obnovi, dodaja Golob. Po besedah Tomaža Slaka, predsednika urbanističnega sveta in člana posebne projektne skupine za obnovo Glavnega trga, bo mestno jedro po prenovi »lepše, uporabnejše, bolj privlačno, mestu bo zagotovilo 'dnevno sobo', ki jo potrebuje. Z obnovo bodo največ pridobili meščani in tukajšnji lokali, privlačni bomo tudi za obiskovalce. Obnova je nujna, saj smo eno zadnjih mest, ki se je tega lotilo prenove. Kot vemo, se od 50. let prejšnjega stoletja kaj večjega v mestnem jedru ni premaknilo.«

Novo podobo naj bi tako najprej dobilo območje od Kandijskega mostu do začetka Rozmanove ulice, sledi obnova Rozmanove ulice do severnih mestnih vrat, nazadnje pa območje Kandijskega mostu in kandijskega križišča.