Spletna stran Wikileaks je po zaslugi anonimnega žvižgača dobila v posest številne podatke o vohunskih zmožnostih ameriške obveščevalne službe Cia. Med več kot 8700 že objavljenimi dokumenti so razkrite tudi doslej še neznane sposobnosti vohunjenja za uporabniki s spletom povezanih naprav. Najbolj odmevna je vest, da je Cia s pomočjo britanske obveščevalne agencije MI5 razvila zlonamerno kodo, ki Samsungove pametne televizorje spremeni v prisluškovalne naprave.
Ko televizor skrivaj snema
Tarča virusa Weeping Angel (v prevodu Jokajoči angel, pa tudi pošast iz nadaljevanke Doktor Who) so pametni televizorji, ki omogočajo glasovne ukaze. Deluje tako, da tudi po izklopu zaslona še vedno vzdržuje delovanje mikrofona in posnetke prek spleta posreduje na strežnike Cie. Po znanih podatkih je okuženih televizorjev več kot tisoč, ni pa jasno, kaj so vsi možni načini za njihovo okužbo. V dokumentih je omenjena okužba s pomočjo okuženega USB-ključa, še bolj alarmantna pa bi bila možnost okužbe na daljavo oziroma prek spleta. Čeprav dokumenti omenjajo, da je virus okužil Samsungove televizorje, strokovnjaki opozarjajo, da obstaja majhna verjetnost, da podobne okužbe niso prisotne tudi na pametnih televizorjih drugih proizvajalcev, saj bi lahko zlonamerno kodo hitro prilagodili tudi tem.
Prav tako ni nobenega razloga, da bi Cia in MI5 pri izdelavi virusa in pri okužbi naprav potrebovala pomoč južnokorejskega podjetja. Obveščevalne službe takšne zlonamerne kode običajno razvijejo, ko odkrijejo pomanjkljivosti v varnosti naprav, a o tem ne obvestijo izdelovalcev, saj bi ti pomanjkljivosti odpravili in izničili delo obveščevalcev. Vendar to pomeni, da lahko iste pomanjkljivosti odkrijejo tudi drugi hekerji, ki jih želijo izkoristiti izključno zlonamerno.
Ne pomaga niti šifriranje
Cii je med drugim uspelo razviti zlonamerno kodo, ki prevzame nadzor nad Applovimi pametnimi telefoni in telefoni z operacijskim sistemom android. Ker zlonamerna koda prevzame nadzor nad telefonom, uporabniku, ki bi želel ostati skrit pred radovednimi očmi, ne pomaga niti uporaba aplikacij za kriptirano komuniciranje, kot sta whatsapp in signal. Če ima koda nadzor nad napravo, namreč lahko z njo brez težav prebirajo prejeta in poslana sporočila takrat, ko niso zašifrirana. Poleg dostopa do vse pisne in ustne komunikacije pa okužbe pametnih telefonov omogočajo tudi snemanje s kamero in odčitavanje lokacije naprave oziroma uporabnika.
Cia ima v svojem spletnem arzenalu tudi zmožnosti za vdiranje v računalnike, ne da bi to zaznali protivirusni programi, vdrejo pa lahko tudi v elektronske sisteme avtomobilov, kažejo dokumenti Wikileaksa.
