Kandidatura Željka Puljića in Franca Žmavca za nadzornika SDH je očitno padla v vodo. V največji poslanski skupini SMC so jima namreč odrekli podporo in vlado pozvali, da v najkrajšem možnem času imenuje nova kandidata, ki bosta izpolnjevala pogoje za nadzornika SDH. Pri tem so se v javnih izjavah bolj kot na domnevno sporno delovanje obeh kandidatov v preteklosti, o čemer v zadnjih dneh obširno poročajo mediji, osredotočili na procesne razloge za zavrnitev kandidatov. V eni od izjav, ki sta jih podpisala Puljić in Žmavc, namreč lahko preberemo, da soglašata s kandidaturo za člana uprave SDH in ne za nadzornika holdinga.
»Postopek ni bil izveden, kot bi moral biti, nobeden od dveh kandidatov ni podal soglasja za funkcijo, o kateri bi morali odločati,« je včeraj dejala vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer. Iz njene izjave pa je mogoče razbrati tudi dvom o njunem izpolnjevanju strokovnih zahtev. »Pričakujemo, da bo vlada prek kadrovske komisije ponovno pregledala vso dokumentacijo, ugotovila, kateri kandidati izpolnjujejo vse procesne in predvsem strokovne zahteve, ter nam nemudoma posredovala predlog.« Na vprašanje, komu so poslanci največje vladne stranke s takšnim sklepom izrekli nezaupnico, pa je odgovorila, da predvsem tistim organom, ki so odgovorni za pregled ključnih dokumentov pri prijavi kandidature. »Verjamem, da se bo vlada o odgovornosti pogovorila in to vprašanje tudi razjasnila,« je še dodala Kustec-Lipicerjeva.
Na ministrstvu za finance pa vsaj za zdaj pri predlaganih kandidatih vztrajajo.
Včeraj so z ministrstva za finance sporočili, da je prišlo pri eni od več izjav Franca Žmavca in Željka Puljića ob kandidaturi za nadzornika SDH do administrativne napake. »Kandidata sta v predpripravljenih obrazcih podpisala soglasje za člana uprave, medtem ko se je sama izjava o nasprotju interesov nanašala na članstvo v nadzornem svetu SDH,« so zapisali. Dodali so še, da sta oba kandidata po ugotovitvi »administrativne napake« nemudoma podpisala pravilni izjavi, ki sta bili že posredovani v državni zbor. Po naših informacijah se je to zgodilo šele včeraj popoldne.
Nepravilnosti odkrili v SD
Niti Žmavc, ki ga sicer povezujejo s SMC, niti Puljić, ki naj bi bil blizu DeSUS, o umiku kandidature ne razmišljata. Puljić trdi, da je pravočasno oddal vse potrebne in predpisane obrazce, ki so se nanašali na kandidaturo za člana nadzornega sveta SDH. Po Žmavčevem prepričanju pa nastali zaplet jasno kaže, da ga je komisija ministrstva za finance za novega nadzornika paradržavnega sklada izbrala zaradi strokovnosti in ne po politični liniji, kot mu mnogi pripisujejo.
Nepravilnosti s prijavo so po naših informacijah odkrili v poslanski skupini SD. Ob tem spomnimo, da so se ministri iz vrst SD pri odločanju o kandidaturi Puljića in Žmavca na seji vlade vzdržali. Predsednik SD Dejan Židan je tedaj pojasnil, da kandidatov ne poznajo, v preostalih dveh koalicijskih partnericah pa so ravnanje Socialnih demokratov pripisali nezadovoljstvu, ker za člana uprave SDH dan prej ni bil imenovan njihov kandidat Matevž Marc.
Na seji vlade, na kateri so potrdili oba kandidata, je bilo mogoče slišati pomisleke o Puljićevi kandidaturi. Izrekel jih je državni sekretar ministrstva za pravosodje Darko Stare. Ta je bil vodja preiskav v komisiji za preprečevanje korupcije v času, ko je komisija ugotovila sume korupcijskega ravnanja v poslih Telekoma Slovenije, katerega član uprave je bil Puljić. Nekatere pomisleke naj bi izpostavil tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti.
»V SD vztrajamo pri stališču, ki so ga ministri naše stranke zastopali na seji vlade. Kandidata za nadzornika SDH podpore naše poslanske skupine za zdaj nimata,« je včeraj poudaril vodja poslancev SD Matjaž Han. V DeSUS pa čakajo, kako bosta kandidata odgovorila na očitke, ki se pojavljajo na njun račun. Če pri tem ne bosta uspešna, bi bilo po besedah prvaka stranke Karla Erjavca prav, da se njuni kandidaturi umakneta. Dodal je še, da Puljić ni član DeSUS in da tudi ne sodi v njihovo kadrovsko kvoto.
Kaj očitajo Puljiću in Žmavcu
Na Željka Puljića letijo očitki iz časov, ko je bil član uprave Telekoma. To podjetje je nekdanje vodstvo tožilo zaradi več vprašljivih poslov. Prvostopenjsko sodišče je dve tožbi zavrnilo, enako razsodbo pa Puljić pričakuje tudi v tretji tožbi, ki se nanaša na nakup kosovskega mobilnega operaterja Ipko. Navedbe o konfliktu interesov v primeru imenovanja za nadzornika SDH pa Puljić zavrača z besedami, da se po zakonu o SDH lahko izloči pri odločanju o posameznih zadevah, kot je na primer Telekom.
Francu Žmavcu med drugim očitajo, da mu Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pred leti ni izdala dovoljenja za člana uprave Intare DZU in da je lastniku Koloseja Sergeju Racmanu pomagal pri prenosu poslovanja na novo družbo ter s tem umikanju premoženja pred upniki. Žmavc odgovarja, da je v karieri uspešno sklenil več sanacij. »Ko sem prevzel sanacijo poslovanja Koloseja, je bil ta v izjemno slabem stanju. Pod mojim vodstvom se je promet podvojil in bil dosežen dobiček. ATPV pa mi je očital, da sem leta 1999 kot borzni posrednik neskrbno ravnal s premoženjem družbe Intara BPH, v kateri sem bil solastnik. A takrat sem bil še mlad in neizkušen.«
