Bolniki z rakom prostate, ki na operacijo že danes čakajo vse do enega leta, bi lahko v prihodnje čakali še dlje. V celjski bolnišnici se bojijo, da ne bodo več mogli opravljati operacij z obstoječim robotom, novega pa ne zmorejo kupiti. To bi ogrozilo zdravljenje okoli 300 bolnikov, ki jih na leto operirajo na ta način.
Posledice bi bile uničujoče
Konec lanskega leta je celjsko bolnišnico ekskluzivni zastopnik za robotski sistem Da Vinci obvestil, da bo vzdrževanje aparature in rezervne dele zagotavljal le še do konca letošnjega leta. Preostane jim nakup nove aparature, ki pa stane kar dva milijona evrov. Za bolnišnico je zalogaj prevelik, zagotovil ministrstva za zdravje, da bodo ta nakup vključili med naložbe v drago opremo iz proračunskih sredstev, pa nimajo. Ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in zdravstveno blagajno so o dogajanju sicer obvestili že decembra lani, pravijo v celjski bolnišnici, a doslej niso dobili odgovora, ali jim bodo oblasti kakor koli pomagale.
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da nakup robotov, ki si jih želijo tudi v ljubljanskem in mariborskem UKC, ni vključen v letošnji načrt nabav za zdravstvo. Zatrdili so, da doslej od bolnišnic niso prejeli niti predloga oziroma investicijske dokumentacije za nakup robotskega sistema Da Vinci.
Možnosti zdravljenja bi se poslabšale
»Brez pomoči države si nadaljevanja robotske tehnologije v Celju ne predstavljamo. Možnosti zdravljenja raka prostate bi se zagotovo poslabšale. Ne vem, kdo bo prevzel delo, ki ga danes opravijo tukajšnji zdravniki in drugo zdravstveno osebje. Pred nakupom robota smo v Celju na klasičen način opravili le po 40 operacij na leto, torej 260 manj kot danes. Izgubila bi se tudi možnost širitve te tehnologije na druga področja medicine,« je uničujoče učinke, ki se jih bojijo, opisal strokovni direktor celjske bolnišnice Franc Vindišar.
Z robotskim sistemom, na katerem so od nakupa leta 2010 do konca lanskega leta opravili 1451 operacij, imajo v Celju dobre izkušnje. Po posegu, pri katerem je potrebnih le nekaj rezov, bolniki okrevajo hitreje, hitreje pa se jim povrneta tudi zmožnost zadrževanja urina in erektilna funkcija, je spomnil predstojnik celjskega oddelka za urologijo Sandi Poteko. Poleg tega morajo pri klasičnih operacijah sodelovati trije, pri robotskih pa dva zdravnika. Razen v urologiji se za takšne operacije včasih odločijo tudi v abdominalni kirurgiji.
Stanje je alarmantno že danes
Druge bolnišnice bi dodatne bolnike težko prevzele, saj se že danes ubadajo s pomanjkanjem urologov, njihovi pacienti pa občutijo dolge čakalne dobe – ponekod predolgo čakajo na operacije, drugje na prve preglede. »Urologija poka po šivih,« je opozoril predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina.
Posebej izstopajo čakalne dobe za operacije v UKC Ljubljana, kjer so bolniki pri operaciji raka prostate po besedah vršilca dolžnosti predstojnika oddelka za urologijo Bojana Štrusa na vrsti v enem letu, na operacijo raka ledvic pa čakajo devet mesecev. V njihovem primeru je posebno velik problem pomanjkanje prostorov za operacije in zdravljenje teh bolnikov. Stanje je alarmantno, priznava Štrus. Tudi sicer je okoli 50 urologov, kolikor jih deluje v Sloveniji, daleč premalo, da bi lahko poskrbeli za potrebe uroloških bolnikov, ki jih je zaradi staranja prebivalstva in boljše diagnostike vse več. Dostopnost pomoči bi lahko povečali tako, da bi urologijo vključili v zdravstvene domove. Tam bi lahko odprli urološke ambulante po vzoru sedanjih ginekoloških ambulant, je ponazoril predsednik Združenja urologov Slovenije Dejan Bratuš.
