Podjetnik Ivan Urbič iz Dolenje Dobrave pri Trebnjem, ki med drugim prevaža gradbeni material, je moral z desnimi kolesi tovornjaka zapeljati na visok robnik, da je sploh lahko prevozil dotrajan nadvoz nad nekdanjo hitro cesto H1 pri Trebnjem. Nadvoz, s katerega že odpadajo kosi betona, zarjavela železna ograja pa že dolgo ne služi več svojemu namenu, je v tako slabem stanju, da se vaščani bojijo, da se bo nekoč enostavno zrušil. Pa vendar je to njihov edini dostop do sveta, kot pravijo.
»To je edina možnost, da s kamionom prideš iz naših vasi v Trebnje, da peljemo svoje izdelke v prodajo v mesto ali pa da v vas pripeljemo gradbeni material. Vozniki, ki mostu niso vajeni, imajo velike težave. Imeli smo primer, ko je voznik tovornjaka, ki je na mostu presekal gumo, rekel, da tu ne bo več vozil in da naj si kar sami pripeljemo material, kakor vemo in znamo,« pripoveduje Urbič. Tudi sam je na mostu uničil že kakšnih petnajst gum.
Dobili avtocesto, hitra cesta pa »po starem«
Trebanjci so junija 2010 dobili dolgo pričakovano avtocesto. Hkrati z njeno gradnjo se je država zavezala poskrbeti tudi za nekdanjo cesto bratstva in enotnosti, kasneje imenovano hitra cesta H1, z vsemi njenimi premostitvenimi objekti. Toda od podpisanih sporazumov o sanaciji oziroma rušenju petih nadvozov in gradnji nivojskih križišč v Belšinji vasi, Benečiji, Kukenberku, Dolenjem Podborštu in Jezeru, kot je to predvidela študija iz leta 2006, je ostala zgolj mrtva črka na papirju.
Ob tem trebanjski župan Alojzij Kastelic opiše absurdno situacijo, ko je inšpektor za promet, energetiko in prostor leta 2013 trebanjski občini naložil sanacijo konstrukcije, ureditev hidroizolacije in odvodnjavanja na državnem nadvozu v Belšinji vasi. »Naša pristojnost in naloga je vzdrževanje vozne površine, za drugo sploh nismo pristojni.« Ker most, ki je predviden za rušenje, ni bil ravno vitalnega pomena za tamkajšnje prebivalce, ga je občina zaprla za promet, zdaj je odprt le za pešce.
Trebnje medtem gospodarsko in demografsko raste, čemur bi po besedah Vide Šušterčič z občinskega oddelka za okolje, prostor in infrastrukturo nujno morala slediti tudi cestna infrastruktura. »H1 je za Trebnje izjemnega pomena. A v takem stanju, kot je danes, je neuporabna in celo nevarna.« Župan Kastelic razume, da se je bila v preteklih letih gospodarska kriza. »Toda danes, ko gospodarstvo okreva in ko je na ministrstvu na postavki za obnovo državnih cest na voljo okrog 200 milijonov evrov, bi se te zadeve počasi že morale premakniti naprej. Tako pa so ob nekdanji H1 še vedno vasi, ki so skorajda odrezane od sveta.«
Bodo morali zapreti cesto, da se bo slišal njihov glas?
Krajani ne morejo normalno s tovornjakom v vas, kmetje z večjimi stroji le s težavo dostopajo do svojih polj, krajani morajo pri gradnji hiše uporabljati poljske poti, našteva Kastelic. »Gospodarstvo v občini se razvija. TPV, denimo, bo gradil novo halo. Ker gre za večjo konstrukcijo, bomo morali cesto skozi Trebnje zapreti, da bodo lahko konstrukcijo prepeljali čez most pri Mercatorju proti Veliki Loki, ker drugje pač ni mogoče,« dodaja Kastelic.
Ne gre za spopad, pravi, toda občanom počasi že popuščajo živci, saj situacija postaja kritična. »V zadnjih letih na področju državnih cest v naši občini ni bilo narejenega popolnoma nič. In če bo na koncu treba, smo pripravljeni tudi kakšno cesto zapreti, da se bo slišal naš glas do Ljubljane.« Na pojasnila ministrstva oziroma direkcije za infrastrukturo še čakamo.