Ljudje so se že v preteklosti dobro zavedali vrednosti semen, zato so za setev vedno izbrali le najboljše pridelano seme. Danes je do teh semen zelo težko priti, saj podatki po svetu kažejo, da se je izgubilo že okoli 75 odstotkov vrst gojenih rastlin. Številke so za Slovenijo še višje.

Ravno zato je domači vzgoji sadik zadnja leta namenjeno vse več pozornosti. Ljudje, predvsem vrtičkarji, ki so ponovno našli stik z rodno grudo in ki znajo semeniti, negujejo seme »svojih« sort vrtnin. Če ste začetnik in brez potrebnega znanja, pa lahko do semen pridete kvečjemu z vse bolj priljubljenimi družabnimi sosedskimi menjavami.

Vzgoja sadik s koreninsko grudo

Prednost sajenja sadik v primerjavi z neposredno setvijo je predvsem v zgodnejšem pridelku in tudi rastline so navadno, ob pravilni vzgoji in v primernih razmerah, bolj zdrave. Tudi seme lažje vzkali v za to posebej pripravljeni prsti kot na gredici, kjer imamo dodatne težave še s plevelom. Izkušeni vrtičkarji poudarjajo tudi vzgojo sadik s koreninsko grudo, saj je za rastline ob presaditvi na vrt to manjši šok kot puljenje. Ker med presaditvijo porabijo manj energije, so bolj zdrave in se bolje upirajo vremenu, boleznim in tudi škodljivcem.

Pomembna je temperatura tal

Zdaj je morda še zadnji čas, da začnemo načrtno pripravo na setev. Ta je namreč odvisna od tega, kdaj bodo razmere primerne za presaditev rastlin na prosto. Vsaka sorta vrtnin namreč potrebuje svoj čas do vznika, zato je natančno načrtovanje setve še kako pomembno. Solata potrebuje od 30 do 35 dni, kapusnice tudi 10 dni več. Paprike in jajčevci tudi od 70 do 85 dni, da so primerni za presaditev na prostor. Pri tem pa je treba pozornost nameniti tudi temperaturi, ki jo ima zemlja. To lahko na globini 5 in 10 centimetrov izmerimo sami s termometrom, lahko pa obiščemo spletno stran Arso, kjer redno obveščajo o temperaturi tal na omenjenih globinah. Temperatura se dnevno spreminja in ni nujno, da se spomladi le viša, odvisna je tudi od lastnosti tal. Najhitreje se segrevajo lahka, peščena tla. Z različnimi polietilenskimi (PE) folijami, s katerimi pokrijemo gredice, lahko dodatno segrejemo tla.

Ustrezen prostor za kalitev

Za kalitev izbranih semen moramo zagotoviti prostor, kjer je temperatura v povprečju 25 stopinj Celzija. Svetloba v začetku ne igra pomembne vloge, za nadaljnjo rast pa potrebujejo vse vrtnine od 3 do 5 stopinj in enakomerno svetlobo. Starejša ko je rastlina, bolj odporna je tudi proti nekoliko nižji temperaturi. Pozorni smo tudi na relativno zračno vlago, saj je to najpogostejši vzrok za propad rastlin. Ravno zato je prav, da je prostor vedno dobro zračen. Pomembno je tudi, da v času kalitve semena ni temperaturnih nihanj. Ker ne potrebujejo ogrevanih prostorov, so za domačo vzgojo sadik najprimernejše solatnice, kapusnice ter por, čebula, peteršilj in zelišča.

Nakup primernih posod

Na začetku potrebujemo za setev kar veliko posod, v katere bomo sejali. Tako se lahko odločimo za specialne zabojčke, mini kalilnike, posebne setvene posodice, šotne lončke ali tablete, setvene platoje in podobno. Če bomo mlade sejančke kasneje pikirali, sejemo v platoje. Tako bomo namreč mlade rastlinice lažje presadili v lonce ali lončke, kjer bodo imele več prostora za rast in razvoj. Lonček nato postavimo za tri do štiri dni na senčno okensko polico, šele nato na sonce. Neposredno v šotne lončke ali šotne tabletke pa sejemo rastline, ki jih ne bomo pikirali. Tako rastlini prizanesemo s šokom, ki ga običajno doživi ob presajanju, saj jo lahko na gredico presadimo kar skupaj z lončkom oziroma tableto.

Toda preden rastline presadimo na prosto, sadike utrdimo s tem, da jih vsaj za teden dni postavimo v pokrito hladno gredo ali v zatišni kot balkona. Tako se navadijo na svež zrak in na nihanje zunanjih temperatur. Na prostem rastejo brez težav. S presajanjem na prosto pa se nam še ne mudi, saj bo za to čas od sredine aprila in vse do konca maja. Čas presajanja je namreč odvisen od vrste in sorte vrtnine, cvetlice ali zelišča, od vremena in ne nazadnje tudi od geografske lege. Aprila presadimo rastline, ki so malo manj odporne proti mrazu, na primer solato in zelje, od cvetlic pa zajčke in nageljčke. Paradižnik, paprike, kumare, bučke in lubenice pa presajamo šele maja. Če pričakujemo hladen pomladanski zrak, mlade rastlinice obvezno zaščitimo z vrtno tkanino.

Z zeleno in peteršiljem počakamo do sredine aprila

Vzgoja zelene potrebuje veliko časa. Od setve do presaditve na prosto potrebuje kar od 60 do 70 dni, na prosto pa jo lahko presadimo že aprila, saj od takrat rastlina prenese mejne temperature, tudi tiste pod ničlo. V nasprotju s peteršiljem, ki ga lahko sejemo kar neposredno v gredico. A za to bo treba počakati še vsaj mesec dni.

Za sadike pora in čebule smo že prepozni

Če bi želeli domači por pobirati poleti in prve dni jeseni, bi ga morali začeti sejati že od decembra dalje. Gojenje čebule iz sadik je pri nas šele na drugem mestu, saj predvsem vrtičkarji dajejo prednost čebulčku, ki je zrasel leto prej. Včasih pa čebulčka želene sorte zaradi vremenskih razmer ni mogoče dobiti in takrat lahko že v istem letu pridelamo čebulo, ki je zrasla iz semena, le seme za sadike moramo sejati dovolj zgodaj, lahko že od januarja naprej. Postopek je enak kot pri poru, le da lahko tu v lonček ali luknjico v setveni plošči damo do tri semenke in vse vzkaljene rastlinice pustimo, da se razvijajo naprej. Lahko pa te sadike na gredice posadimo že zdaj, saj čebula prenese zelo nizko temperaturo in ne zmrzne. Zgodnja saditev na prosto je pomembna, ker čebula razvija koreninski del v času, ko je dan še kratek. Tako vzgojeno poberemo le mesec pozneje kot čebulo iz čebulčka, pravilno vzgojene sadike pa lahko zagotovijo tudi bolj zdrav pridelek.