Že po današnjih pogovorih predsednika republike s poslanskimi skupinami so v kabinetu Boruta Pahorja potrdili, da namerava za kandidate za ustavne sodnike predlagati dva profesorja s pravne fakultete v Ljubljani, akademika Marijana Pavčnika in Mateja Accetta, ter predavatelja s Harvarda Klemna Jakliča. Jaklič in Accetto, ki sodita v »mlajšo« generacijo štiridesetletnikov, sta se na Pahorjev poziv kandidatom prijavila že lani jeseni. Pavčnika, ki je po letih tik pred upokojitvijo, je predsednik republike povabil posebej, v zadnjih dneh. Accetto velja za levo-liberalnega, Jaklič sodi med desničarje, Pavčnik pa naj bi bil po političnem prepričanju v sredini med obema poloma.
Še dva tedna časa
Pahor je danes o kandidatih govoril s poslanci Stranke modernega centra, Slovenske demokratske stranke in Socialnimi demokrati. Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han se po pogovoru do navedenih imen javno ni opredeljeval. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je dejal, da vztrajajo pri svojem prvotnem predlogu – Klemnu Jakliču in profesorju na Evropski pravni fakulteti Anžetu Erbežniku. O Pavčniku in Accettu ni Tanko povedal ničesar, dejal pa je, da si želijo glasovati o štirih kandidatih naenkrat. Poleg omenjenih treh naj bi namreč za glasovanje na marčevski seji državnega zbora Pahor predlagal še enega kandidata. Konec marca se iztečejo mandati trem ustavnim sodnikom, Jasni Pogačar, Mitji Deisingerju in Janu Zobcu, konec aprila pa odhaja še Ernest Petrič.
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je predsedniku republike predstavila štiri kandidate. Tudi ona je izrazila željo, da bi o štirih kandidatih poslanci glasovali istočasno. Imen javno ni izdala, s predsednikom pa naj bi si bili blizu. Že daljši čas je sicer znano, da v SMC podpirajo Accetta, ki je blizu predsedniku stranke in premierju Miru Cerarju.
Danes bo Pahor o kandidatih govoril še s predstavniki strank DeSUS, NSi, Združena levica in drugimi poslanci.
»Fiskalni« faktor
Po naših informacijah naj bi želel Pahor h kandidaturi povabiti tudi profesorja z ljubljanske pravne fakultete Rajka Pirnata, vendar je seznanjen z njegovimi zadržki do kandidature, ki se je je branil že v preteklih izborih ustavnih sodnikov, zato ga uradno ni povabil. Kdo bo četrti predlagani kandidat, tako ostaja za zdaj še odprto.
Končna izbira pa bo odvisna tudi od dogovorov politike o kandidatih za predsednika in člane fiskalnega sveta. Tudi o teh naj bi poslanci glasovali na marčevski seji. Za izvolitev fiskalnega sveta sta potrebni dve tretjini glasov poslancev – za ustavne sodnike pa »zgolj« absolutna večina poslancev –, zato se bosta glasovanji medsebojno pogojevali. Znano je, da naj bi Pahor pri izbiri ustavnih sodnikov dopustil, da si koalicija in desna opozicija vzajemno potrdita kandidate za ustavno sodišče in za fiskalni svet. Iskanje širokega političnega kompromisa je povezano tudi z letošnjo Pahorjevo ponovno kandidaturo na predsedniških volitvah.
V zvezi s tem pa so se v javnosti že sprožili očitki Pahorju, da na plečih kandidatov za ustavne sodnike izvaja »politično trgovino«. »Ne pristajam na kupčkanje,« je danes dejal vodja poslancev SD Han. »Vem, kdo se je prijavil, ne vem pa, kakšen predlog bo ministrstvo za finance dalo vladi,« je o fiskalnem svetu dejal Han. »Kandidat Davorin Kračun nam je po razmišljanjih in pogledih relativno blizu, prav tako Alenka Jerkič,« je navedel dva izmed kandidatov. »Zavedam pa se, da zgolj naši predlogi ne bodo dobili šestdeset glasov in je treba najti kompromis.«
Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec pa je danes dejal, da v situaciji ne vidi »kupčkanja«, ampak iskanje dogovora, da bo glasovanje produktivno. Izmed kandidatov za ustavne sodnike sta sicer DeSUS blizu vrhovni sodnik Mile Dolenc in profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Branko Korže. Luka Mesec iz Združene levice pa opozarja, da gre za nedopustno »mešetarjenje«. Zahtevajo, da pogovori in glasovanje o kandidaturah za ustavne sodnike in fiskalni svet potekajo popolnoma ločeno.
