Kljub povabilu župana Franca Kramarja v zvezi s perečimi težavami Bohinja še ni obiskal premier Miro Cerar, prav tako ne minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. So se pa bohinjskemu klicu na pomoč odzvali v stranki Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov. Na včerajšnjem srečanju v Bohinjski Bistrici je predsednica stranke Alenka Bratušek zbranim Bohinjcem obljubila, da bo o usodi bohinjskih hotelov zastavila poslansko vprašanje, drugim perečim temam v Bohinju pa bi lahko poslanci v državnem zboru posvetili celo posebno sejo pristojnega odbora.

Država naj odkupi bohinjske hotele

»Vlada nas ne jemlje resno. V Bohinju se počutimo pozabljeni. Kot da bi bili drugorazredni državljani,« je zbranim na srečanju pojasnil bohinjski župan Franc Kramar, ki je najprej opozoril na sago s propadajočimi bohinjskimi hoteli. Kot je znano, je državi že predlagal, naj jih odkupi. Da bi bil državni nakup hotelov dobra rešitev, o kateri bi vlada morala razmisliti, meni tudi Bratuškova: »Prav s tem bo povezano moje naslednje poslansko vprašanje ministru Počivalšku.«

Bohinjski turizem, podobno kot slovenski, v zadnjih letih sicer doživlja vzpon, ki pa bi bil ob delujočih hotelih lahko še uspešnejši, županova prizadevanja dopolnjuje direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Hotelska saga je sicer močno razmahnila razvoj oddajanja apartmajev in sorodnih zmogljivosti, a delujoči hoteli bi bohinjsko turistično sezono lahko raztegnili z glavnih zime in poletja tudi na pomlad in jesen. »Namesto 500.000 nočitev bi jih zagotovo lahko dosegli milijon na leto,« je prepričan Langus.

Medtem ko se v Bohinju trudijo, da bi turizem usmerjali v trajnostni razvoj, pa se ves čas spotikajo še ob eno oviro – ob zakon o Triglavskem narodnem parku. Denarja, ki naj bi jim ga za vzpostavitev in ohranjanje infrastrukture v parku, za katero v Bohinju vzorno skrbijo, kolikor jim parkovna pravila to omogočajo, primaknila država, ni od nikoder. Medtem pa so pravila v parku tako stroga, da denimo na Voglu ne morejo urediti umetnega zasneževanja, kar bi smučišču močno podaljšalo delovanje. Podobno ne morejo asfaltirati makadamske poti ob cesti ob jezeru, da bi jo v večji meri poleg sprehajalcev lahko namesto nevarne ceste uporabljali tudi kolesarji. Za območje smučišča Vogel so na občini že predlagali zakonodajalcu, naj ga izloči iz varovanega območja ob bližajoči se novelaciji zakona o TNP.

Strah pred uničevalnimi domačini je odveč

Koliko denarja bi morali v Bohinju v sedmih letih, odkar velja zakon o Triglavskem narodnem parku, od države dobiti za vzpostavitev in vzdrževanje infrastrukture, še niso izračunali, zagotovo pa znesek ne bi bil majhen, pravi Kramar, saj bi država morala parkovnim občinam kar 80-odstotno sofinancirati investicije. V letih, odkar velja zakon, v Bohinju iz tega naslova niso prejeli niti centa. »Ne gre za to, da Bohinjci čakamo križemrok, kaj bomo od kod dobili, pač pa želimo za to, kar smo naredili, dobiti tisto, kar nam pripada,« je prepričljiv Kramar.

S pobudami, da bi vendarle zrahljali parkovne določbe ali iz varovanega območja izvzeli nekatere dele, pa ne parka ne Bohinja domačini prav tako ne bodo uničili, zagotavlja Langus. »Vsak strah pred lokalnim prebivalstvom je odveč. V tem okolju ljudje v sožitju z naravo živijo že več kot 3000 let. Ustvarili so kulturno krajino, ki jo varujemo tudi s pomočjo turizma. Zato nikomur niti na misel ne pride, da bi kaj od tega uničeval,« dodaja.