V Posočje vabijo tri glavne zgodbe: Soča, Triglavski narodni park in soška fronta. Polovico gostov so lani predstavljali Nemci in Slovenci. V zadnjih sedmih letih se je število prenočitvenih zmogljivosti povečalo za 3000 novih postelj, lani so imeli 40 milijonov evrov prihodkov iz turizma in skoraj 500.000 nočitev ali 15 odstotkov več kot leto prej. K temu pa je treba dodati še vsaj 90.000 nikjer naštetih nočitev na festivalskem dogajanju na tolminskem sotočju. »Število nočitev smo v zadnjih treh letih podvojili, takšne rezultate v Sloveniji beleži le še Ljubljana,« številke niza direktor Lokalne turistične organizacije Bovec Janko Humar.
Dolina Soče je ena
Poleg tega so se lani vse tri posoške občine dokončno utrdile v prepričanju, da se doline Soče ne da deliti, in so zato združile dve lokalni turistični organizaciji v eno. »To je v slovenskem razmišljanju novost in posebnost,« meni Humar. Vesel je tisočih novih prenočitvenih kapacitet, ki so jih ustvarili izključno mali ponudniki, prepričan pa je, da Posočje potrebuje velik hotel, sicer bo za vedno ostalo drugorazredna destinacija, boljšo prometno dostopnost in dodatna vlaganja v Kanin. Bovcu leta 2025 napoveduje 70-odstotno rast prihodkov od turizma, 20.000 novih turističnih postelj, Kanin pa naj bi se iz kupa težav in nesreč prelevil v goro doživetij na prostem, ki bodo vabila poletni in pozimi. Preveč optimistično? Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je prepričan, da ne: »Dolina ima še strahovite možnosti in potenciale, kako prodajati zgodbe in doživetja.«
Dva fascikla dovoljenj
Trajnostni, butični in celoletni turizem so bile včeraj besede, ki so jih predstavniki države na posvetu z lokalnimi turističnimi ponudniki najpogosteje izrekli. Z dvigom turistične takse so jim obljubili večji vložek v skupno promocijo, s spremembo zakonodaje in pravilnikov pa nekaj manj administrativnega dela. Da gre to v neskončnost, jim je na primeru pojasnil dolgoletni organizator prireditve Noč na jezeru Darij Volk: »Za prvo organizacijo Noči na jezeru sem pred 45 leti potreboval pet dovoljenj, danes za to isto prireditev potrebujemo dva fascikla potrdil.« Ana Roš, priznana kuharska mojstrica iz Kobarida, se strinja, da bo treba Posočje bolj utrditi kot celoletno destinacijo. »Zdaj je Kobarid med novembrom in aprilom prazen. Po njem takrat postopamo zgolj domačini,« je kritična. O tem, ali bo butičnost mogoče doseči s sedanjo zakonodajo, pa se sprašuje Adis Hrovat, predsednik gospodarskega interesnega združenja raftarjev. »Leta 1995 je bilo na Soči pet agencij. Danes jih je 70, 50 od teh jih je tujih. V takšnih razmerah domači ne moremo dvigovati kakovosti in hkrati konkurirati s ceno. Odločiti se bomo morali za kvaliteto ali kvantiteto,« opozarja.
Šepa infrastruktura
Ena od velikih zagat posoškega turizma pa je infrastruktura. Včeraj so morali vladni prihod v Bovec skozi številna cestna gradbišča dodatno spremljati policisti. »Glede na prometne povezave severna Primorska še vedno ni priključena matični domovini,« meni Humar. Slaba je tudi turistična infrastruktura. Če je po eni od raziskav po raznolikosti doživetij Posočje na prvem mestu med slovenskimi turističnimi kraji, je po urejenosti turistične infrastrukture v ozadju. Po zagotovilih predsednika vlade Mira Cerarja naj bi država letos in prihodnje leto za severno primorsko regijo namenila 30 milijonov evrov infrastrukturnega denarja. Šel bo za ceste in zagotavljanje poplavne varnosti.
