Ameriški delniški indeks S&P 500 je pretekli teden zabeležil še četrto zaporedno tedensko rast. Vlagatelji so med drugim pozitivno ocenili prvi govor ameriškega predsednika Donalda Trumpa v ameriškem kongresu, ki je minil v bistveno bolj spravnem tonu kot njegovi siceršnji govori v javnosti. Hkrati so bile solidne tudi makroekonomske objave, med katerimi velja izpostaviti anketni indeks proizvodne aktivnosti za februar (PMI Manufacturing), pri čemer je rast novih naročil v ameriških podjetjih, ki je dosegla najvišji nivo v več kot zadnjih treh letih, imela znaten učinek na vrednost anketnega indeksa. Slednje potrjuje, da je ameriško gospodarstvo še naprej zelo konkurenčno kljub vse močnejšemu dolarju v primerjavi s preostalimi valutami. Omeniti velja še okrevanje ameriškega trga dela. Število novih zahtevkov za brezposelnost se je znižalo na najnižjo raven od začetka leta 1973. Podatek je poveden še posebno ob dejstvu, da je število delovno aktivnega prebivalstva v ZDA leta 1973 znašalo približno 89 milijonov delavcev, danes pa že skoraj 160 milijonov. Glede na robustno ameriško gospodarsko rast ni presenetljivo, da je v preteklem tednu guvernerka ameriške centralne banke Janet Yellen dokaj jasno namignila na prvi dvig referenčne obrestne mere v letošnjem letu, ki naj bi se zgodil še v tem mesecu. Na dolžniškem trgu je tako, predvsem na kratkem delu krivulje, prišlo do znatnega porasta donosnosti ameriških obveznic. Zahtevana donosnost 2-letne ameriške državne obveznice je tako v preteklem tednu dosegla najvišjo raven po koncu leta 2008.

Makroekonomski podatki pa so potrdili tudi hitrejšo gospodarsko rast evrskega območja. Poslovna aktivnost, ki jo meri inštitut IHS Markit, je v evrskem območju, predvsem na račun izvozne aktivnosti evropskih podjetij, v februarju rasla najhitreje po letu 2009. Medtem ko zahtevane donosnosti kratkoročnih nemških obveznic vztrajajo v negativnem območju, pa je 10-letna nemška državna obveznica presegla +0,3 odstotke zahtevane donosnosti. Med vzroki za to lahko izpostavimo več kot 2-odstotno inflacijo v Nemčiji, visoka pričakovanja glede prihodnje nemške gospodarske rasti in deloma tudi skorajšnji dvig referenčne obrestne mere v ZDA.

Guverner japonske centralne banke (BoJ) Haruhiko Kuroda je pretekli teden dejal, da se japonska inflacija zelo počasi oziroma prepočasi približuje 2-odstotni stopnji in zato BoJ namerava nadaljevati ekspanzivno denarno politiko. Kot razlog za počasno rast inflacije je navedel prepočasno rast plač, kljub dejstvu, da je gospodarstvo praktično na polni zaposlenosti.

Dobre novice pa prihajajo iz Kitajske, kjer gospodarski podatki, denimo podatki zasebnega inštituta Caixin, nakazujejo na nadaljevanje gospodarske rasti na Kitajskem. Mehiška centralna banka pa je že petič znižala napoved gospodarske rasti za letošnje leto. Gospodarska rast naj bi se upočasnjevala predvsem zaradi napovedi ameriškega predsednika, da bo začel nova pogajanja o severnoameriškem prostotrgovinskem sporazumu (NAFTA), in tudi zaradi njegove napovedi o uvedbi mejnega davka. Slednjega bodo plačevala podjetja, ki bodo uvažala mehiške proizvode v ZDA.