Ministrstvo za okolje in prostor je v skladu z zakonom o dimnikarskih storitvah objavilo seznam dimnikarskih družb in dimnikarjev z ustreznimi dovoljenji in licencami in ga še sproti dopolnjuje. Do 3. marca je dobilo mesto na tem seznamu 97 dimnikarskih družb in 376 dimnikarjev z licenco. Pri tem je treba vedeti, da uporabniki ne izbiramo posameznih dimnikarjev, temveč dimnikarsko družbo. Če izberemo našemu naslovu najbližjo, nas ta ne sme zavrniti. Lahko pa nas zavrne bolj oddaljena družba. Po drugi strani se nam ne more vsiliti družba, ki nam je že doslej opravljala storitve, če je sami nismo izbrali. A kot rečeno moramo to storiti najpozneje do 30. junija. Za to pa ni predvidenih kakšnih obrazcev ali česa podobnega, kakor bi za tak korak najbrž pričakovali. Dimnikarsko podjetje je pač treba poiskati na seznamu (v pomoč je spletna stran ministrstva za okolje in prostor), jih poklicati in z njimi skleniti pogodbo. Izbira bo veljala najmanj eno leto, po tem bomo lahko dimnikarsko družbo zamenjali enkrat na leto med 15. majem in 15. septembrom tekočega leta.
Izbranega dimnikarja moramo med drugim obveščati po vgradnji oziroma pred začetkom uporabe nove kurilne naprave, o vseh spremembah na kurilni napravi, mu omogočiti izvajanje dimnikarskih storitev in odpraviti morebitne ugotovljene nepravilnosti. Tudi obveznosti dimnikarjev se bistveno ne spreminjajo, še vedno bodo pregledovali te naprave, izdajali potrdila o pregledu, seznanjali uporabnike o morebitnih nepravilnostih in predlagali odpravo napak.
Kakšne so cene
Nova dimnikarska zakonodaja za zdaj predvideva določanje zgolj maksimalnih dovoljenih cen, dejanske cene storitev pa so lahko predmet dogovora med dimnikarsko družbo in uporabnikom, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje. Podzakonske predpise, ki bodo določili urne postavke in časovne normative za posamezne dele, mora vlada oziroma minister za okolje sprejeti najpozneje do 19. maja. Do tedaj pa se znesek izvedene dimnikarske storitve oblikuje kot zmnožek cene izvajanja dimnikarskih storitev in dejanskega časa opravljanja dimnikarskih storitev. Kadar je uporabnik od sedeža dimnikarskega podjetja oddaljen več kot 25 kilometrov, se k ceni prištejejo potni stroški v maksimalni višini 0,25 evra na kilometer za vsak kilometer nad 25 kilometrov. Najvišja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev je v tem obdobju 25,20 evra (brez DDV) na uro dela dimnikarskih storitev.
Čiščenje kurilnih naprav
Zaradi varovanja zdravja, življenja, premoženja, okolja in zaradi učinkovite rabe goriv potrebujemo pravilno vgrajene in vzdrževane kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave, ki delujejo varno. O tem ni dvoma. Čiščenje kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov se opravlja zaradi odstranjevanja oblog na dimni strani naprav. S predpisi je zato določeno, da je kurilne naprave na tekoča in plinasta goriva do 50 kW, ki redno obratujejo, treba čistiti enkrat v kurilni sezoni. Male kurilne naprave na biomaso z manj kot 20-odstotnimi toplotnimi izgubami z dimnimi plini je treba čistiti dvakrat v kurilni sezoni. Kurilne naprave na trdna goriva do 50 kW, ki imajo več kot 20 odstotkov toplotnih izgub z dimnimi plini in redno obratujejo, pa je treba v primorskih občinah očistiti trikrat v kurilni sezoni, v drugih delih Slovenije pa štirikrat, s presledki najmanj dveh mesecev. Kurilna sezona je obdobje med 1. oktobrom tekočega leta in 31. majem naslednjega leta, za primorske občine od 1. novembra tekočega leta do 30. aprila naslednjega leta.
Pregledi
Po opravljenem pregledu kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav izda dimnikar uporabniku poročilo o pregledu, ki vsebuje njegove ugotovitve o stanju naprav. Če izvajalec dimnikarske službe ugotovi pomanjkljivosti, uporabniku izda pisno opozorilo in določi rok za njihovo odpravo. Po preteku tega roka mora preveriti, ali so pomanjkljivosti odpravljene. Če pomanjkljivosti niso odpravljene, o tem obvesti pristojno inšpekcijo.
Meritve emisij dimnih plinov
Meritve se izvaja na kurilnih napravah na tekoče in plinasto gorivo od 4 kW naprej in na trdna goriva od 50 kW naprej. Meri oziroma izračunava se ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, kisik, žveplov dioksid, dušikove okside, preostale ogljikovodike, prah, sajavost. Za ugotavljanje škodljivih emisij v dimnih plinih je treba v rednih časovnih intervalih, najmanj enkrat na leto, opraviti merjenje emisij dimnih plinov.
Nadzor
Nadzor nad izvajanjem dimnikarske službe opravljajo:
- inšpekcija, pristojna za varstvo okolja – področje varstva okolja in izvajanje Uredbe o dimnikarskih storitvah;
- inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami – področje požarne varnosti;
- inšpekcija, pristojna za zdravje – področje varovanja človekovega zdravja;
- inšpekcija, pristojna za trg – tržni inšpektorat – področje cen.
Strokovni nadzor nad izvajalci pa opravlja ministrstvo za okolje in prostor.
Novi zakon predvideva večji nadzor tako nad dimnikarji kot tudi nad malimi kurilnimi napravami. Okrepili naj bi ga z nadgradnjo evidenc, v katere bi vpisovali podatke o uporabnikih oziroma kurilnih napravah in o izvajalcih in njihovi usposobljenosti. Vendar je v javnosti že slišati dvome, kako bodo pristojni sploh zmogli izvajati nadzor po novem, če ga niso mogli niti po starem. Prej je namreč bilo 59 dimnikarskih služb s koncesijo, uporabnikov malih kurilnih naprav pa je približno 500.000. A kazni so že znane. Lastnik kurilne naprave je lahko kaznovan z globo od 60 do 100 evrov, če dimnikarju ne omogoči, da pregleda in očisti naprave, in če ob ugotovljenih nepravilnostih teh ne odpravi. Kazen za podjetja je od 250 do 350 evrov. Dimnikarsko podjetje je lahko kaznovano z od 800 do 1200 evri, če nima objavljenega cenika ali nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo. Dimnikar je lahko kaznovan z globo od 200 do 300 evrov, če ne izda zapisnika, od 500 do 600 evrov pa je globa, če ne opravi svojega dela v skladu z zakonom. (ktm)
