Kljub temu da so lani prihodki mariborske gazele Lumar IG, zdrsnili na raven leta 2014, je direktor Marko Lukić s prodajnimi rezultati zadovoljen, saj so prodali največ hiš v zgodovini podjetja, zelo optimističen pa je tudi glede predvidenega razvoja podjetja, ki je bilo leta 2009 prepoznano za zlato gazelo. Podjetje je lani ustvarilo 11,6 milijona evrov prihodkov, kar je sedem odstotkov manj kot leta 2015, prihodki pa so na ravni izpred dveh let. Povprečna bruto plača na zaposlenega v Lumarju znaša 2167 evrov, dodana vrednost pa je bila lani nekaj manj kot 54.000 evrov, kar je podobno kot leta 2014. Dobiček je znašal 515 tisočakov, medtem ko je bila realizacija na zaposlenega dobrih 183.000 evrov, je med drugim naštel Lukić. »Za letos načrtujemo več kot 16 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja, kar je 40-odstotna rast, medtem ko naj bi število zaposlenih zaradi večjega obsega dela povečali za sedmino.«
V Avstriji zadovoljni
Prodaja je najbolj poskočila, in sicer za 116 odstotkov, v Avstriji, kjer so podjetje odprli pred dvema letoma, na dinamično rast prodaje na tem trgu računajo tudi v prihodnje. Zaostrena avstrijska delovna zakonodaja je sicer močno otežila delo slovenskih podjetij v Avstriji, še posebno manjših podjetij in espejev, zaradi česar je tudi Lumar moral zmanjšati obseg sodelovanja z njimi.
»Tudi v Švici ne jodlajo od veselja, ko zagledajo kombi s slovenskimi registrskimi tablicami. A prav nič ne predrami slovenske vlade, da bi bolj zaščitila domače gospodarstvo, in mirno dopušča, da je Slovenija prosto lovišče za vsakogar, ki pride sem poslovat,« je bil slikovit Lukić. Sicer pa se zadnja leta odstotek Lumarjevega izvoza ne spreminja bistveno in še vedno znaša slabi dve petini. Prodajajo še v Italijo, velik potencial pomenita Švica in Nemčija.
Lukić je vnovič opozoril na razpise zelenega javnega naročanja, kjer ima še vedno največjo težo pri odločitvi najnižja ponujena cena. »Inženiring podjetja z dvema zaposlenima, brez garancij in brez tradicije so seveda lahko cenejša kot mi. A slabo grajene objekte bomo skozi energetsko neučinkovitost in dražje investicijsko vzdrževanje plačali državljani. Država ne ravna prav, ker sprejema slabe odločitve in tako zapravlja naš denar. Želimo si, da bi tudi kakovostna podjetja lahko gradila kakovostne nizkoenergijske objekte in da to ni samo domena inženiring podjetij z dvomljivo kakovostjo. Javna uprava pa naj poskrbi za hitrejše pridobivanje gradbenih dovoljenj, da bomo lahko podpisane pogodbe hitreje izpeljali.«
Podjetniki za vlado niso pomembni
Lukić je vlado spodbudil k dodatnemu razmisleku o spodbujanju inovativnosti in razvoja ter k temu, da bi oboje tudi merila. »Če podjetja, ki so od države dobila razvojni denar, zastavljenih razvojnih načrtov ne bi dosegla, pa bi morala denar vrniti,« je odločen Lukić, ki sodi med tiste menedžerje, ki so zagovorniki zvišanja minimalne plače ob temeljitem premisleku, ali se mora ob tem povišati tudi bruto plača. Komentiral je tudi neodločnost vlade pri sprejemanju sistemskih sprememb, kot je na primer rigidna delovnopravna zakonodaja. »A očitno smo za vlado podjetniki premajhno volilno telo. Vsaka vlada namreč skuša ustreči tistim, ki naj bi jih na naslednjih volitvah volili. Nas pa vidi predvsem kot nekoga, ki že vse ima in bi hotel še več. A naša pozornost je v resnici usmerjena v dolgotrajno zagotavljanje kakovostnih delovnih mest in ustvarjanje dodane vrednosti, kar bi moralo biti v interesu države. Ni pa nujno, da so sistemske spremembe všečne, poleg tega terjajo svoj čas. To, kar se zdaj dogaja s Cimosom, je značilen primer. Pokažite mi eno samo družinsko podjetje, ki ga je država reševala.«
Digitalizacija kot izziv
Lumar, kjer letno v povprečju v razvoj vložijo okoli štiri odstotke od prodaje, bo tudi v prihodnje napredno, a hkrati konservativno podjetje, saj bo ostalo v družinski lasti in bo razvoj financiralo z lastnim denarjem. Je pa podjetje že v polni meri zajelo val digitalizacije, kar bo privedlo tako do spremembe poslovnega modela kot drugačnih izdelkov, a podrobnosti o tem še ne razkrivajo.
»Poslovno okolje se bistveno hitreje spreminja kot v preteklosti in tudi možnosti za popravke ni veliko. Družba se digitalizira, nove generacije, ki pomenijo tudi nove potrebe, nakazujejo, da obstoječi poslovni modeli ne bodo več vzdržni. Verjamem, da smo sposobni prepoznavati smernice in da se bomo znali pravilno odločiti.«
Je pa Lukić pritrdil, da njihovi razvojniki skupaj s slovenskimi in avstrijskimi strokovnjaki delajo s polno paro, da bodo z novimi izdelki nastopili prej kot v dveh letih in da bo v prihodnosti tudi hišo mogoče naročiti kar s kavča.
