Ko nekaj noči zapored v začetku koledarske pomladi temperature ne zlezejo več pod pet stopinj nad ničlo, oživi tudi svet dvoživk. Žabe se nemudoma, ko se prebudijo iz zimskega sna, začnejo ženiti, kar pa zanje ni tako zelo enostavno, kot se morda sliši. Pred seboj imajo namreč en sam cilj. Da čim prej poskrbijo za potomstvo.
»Prva stvar po dolgem zimskem spanju in postu zanje torej ni hrana, temveč skrb za zarod. Zato hitijo odložit svoja jajčeca, da bodo nasledniki imeli do jeseni dovolj časa za celoten razvoj od jajčeca do odrasle živali,« pravi biolog v Kozjanskem parku Dušan Klenovšek. Kot pravi, predvsem rjave žabe (sekulje, rosnice) in krastače ter pupki pridejo množično na plan in se odpravijo k stoječim vodam, kot so večje mlake, ribniki in mrtvice, zlasti takrat, ko ob nekoliko višjih temperaturah še dežuje.
Žabice prenašajo čez cesto
»Žal se praviloma vsako leto množično pojavijo na istih cestnih odsekih, ki so zanje tudi pogosto usodni. Tako nikoli ne dosežejo cilja, če jim pri tem ne pomagamo,« pravi Klenovšek, ki opozarja vse voznike, naj bodo na odsekih, kjer so dvoživke že stalnica, pozorni na te ogrožene živali, da bodo lahko varno prečkale ceste.
»Posledice žal videvamo vsako jutro med vožnjo v službo, ko je na cesti mogoče videti na desetine, marsikje kar stotine ali celo na tisoče povoženih dvoživk. In to kljub temu, da ceste prečkajo ponoči, ko je na njih precej manj prometa. Po lastnih izkušnjah lahko zatrdimo, da velika večina voznikov, tudi če opazijo dvoživke, niti malo ne zmanjša hitrosti ali se ne skuša izogniti temu, da bi jih povozili. Mogoče iz predsodkov do teh zelo koristnih živali, ki so nam jih privzgojili še kot otrokom, nekateri pa tudi iz objestnosti in še česa hujšega,« še pove Klenovšek.
Tudi zato so zaposleni v Kozjanskem parku letos znova, kot so to počeli že minulih 17 let, postavili ob cesti mimo ribnika Trebče ograjo, ki dvoživkam preprečuje prehod ceste. »Ko sekulje, rosnice, krastače, navadni in planinski pupki pridejo do ograje, jih dvakrat na dan ročno prenašamo čez cesto. Akcijo bi želeli razširiti še na druge potrebne lokacije, a sami ne zmoremo opraviti vsega. Lani so se je poleg šolarjev iz osnovnih šol v Kozjem in Lesičnem udeležili še člani kozjanskega gobarskega društva ter planinci vseh starosti iz Trbovelj, za kar smo jih zelo hvaležni,« je sklenil Klenovšek in pozval vse, da po svojih močeh pomagajo dvoživkam na njihovih svatovskih poteh. Če ne drugače, vsaj z obzirno vožnjo.
Ogrožene rjave žabe
Sicer pa dvoživkam, ne samo rjavim žabam, povsod po svetu, ne le pri nas, trda prede, saj jim z različnimi posegi v prostor kratimo njihovo življenjsko okolje. Tudi s tem, ko zasipavamo mlake, izsušujemo močvirja, onesnažujemo vodo in naseljujemo ribe v vode, kjer jih nikoli prej ni bilo. Še najbolj pa s tem, ko gradimo ceste prek njihovih ustaljenih poti. Zaradi vsega omenjenega so vse rjave žabe pri nas ogrožene in uvrščene med zavarovane vrste. V pomladnih dneh bomo veliko naredili že s tem, če se bomo izogibali cestnim odsekom, kjer vsako leto prihaja do množičnih pomorov.
