Živimo v moderni družbi, ki se zaradi globalizacije hitro spreminja, posledično pa se z njo spreminja tudi gospodarstvo. Nastajajo nove industrijske branže, medtem ko nekatere izginjajo in so od njih ostali samo še spomini. Včasih smo imeli v Sloveniji zelo močno tekstilno in obutveno industrijo, danes je od njih na žalost ostala samo še bleda senca. Nekateri poklici so že nekaj let deficitarni ali pa počasi izginjajo, prihajajo pa novi in trend se bo nadaljeval. Na Japonskem so imeli dolgo let tradicijo, da so delavci vse življenje delali v istem podjetju, po odhodu v pokoj pa so na njihova delovna mesta prihajali njihovi otroci. Nekaj podobnega smo poznali tudi v socialistični Jugoslaviji, ko so različne generacije ene družine delale v istem podjetju, ampak danes je tega vedno manj. Situacija se spreminja tako hitro, da celo zaposlenim, ki so v podjetju že vrsto let, svetujejo dodatna izobraževanja, včasih celo prekvalifikacije. In tega bo vedno več. Z vedno bolj uveljavljenim prekarstvom in z vedno manjšim številom rednih služb bodo sedanje in bodoče generacije v finančnem smislu vedno bolj stisnjene v kot. Z drugimi besedami: do službe se bo prišlo na drugačne, težje načine in opojne substance nam pri tem ne bodo pomagale.

Ko sem po vrnitvi iz Singapurja v Slovenijo sredi leta 2013 začel iskati službo, sem to počel na klasičen in tradicionalen, meni najbolj poznan način: s pošiljanjem življenjepisov na razpisana delovna mesta. Odziv je bil slab kljub nekajletnim delovnim in mednarodnim izkušnjam z različnih področij in doktoratu iz družbenih ved. Od vseh poslanih prošenj sem prejel vabilo za razgovor v mogoče treh odstotkih primerov. Rezultat razgovora je bil vedno negativen in kasneje sem alternativno in samoiniciativno pristopil k določenim podjetjem v Sloveniji, za katera sem menil, da imajo njihovi proizvodi možnost preboja na velikanski azijski trg. V enem izmed večjih ljubljanskih podjetij sem doživel izjemno neprofesionalen pristop. Po uvodni predstavitvi me je direktor, ki je na sestanek zamudil, prišel brez česar koli in se usedel pred mano s prekrižanimi rokami, enostavno presekal z besedami: »Ja, in?« V drugem podjetju blizu Ljubljane so bili navdušeni nad idejo, vendar so menili, da bi jaz moral storiti vse sam od začetka in do konca. Šele ko bi bil denar na njihovem računu, bi mi dali določeno provizijo. Da bi potreboval elektronski naslov z njihovo domeno in njihovo pripravljenost na potovanje v Azijo na sestanke s potencialnimi kupci, jih ni zanimalo. Vsi moji poskusi v dveh letih so padli v vodo, singapurski prihranki so pošli in na srečo sva kasneje oba z ženo zaposlitev spet dobila v tujini. Če se iskalec zaposlitve zaletava v zid dalj časa, ne sme obupati. Najslabše in najmanj učinkovito je sedeti doma in tarnati. Treba je poskusiti vse možne alternative, in če ne gre doma, lahko poskusimo v tujini, zlasti v državah, ki še vedno ponujajo obilo prostih delovnih mest. Na našo srečo se v sosednji Avstriji ter Nemčiji za določene poklice veliko lažje dobi dobro plačana služba kot pri nas in poznam ogromno mladih družin, ki so odšle tja v zadnjih letih in se finančno stabilizirale v dokaj kratkem obdobju.

Priporočila za službo v zasebnem sektorju so nekaj vsakdanjega v naši družbi. Poznamo jih povsod. V Singapurju so celo zaželena, saj priporočena oseba nekako ponuja tisti občutek, da gre za bolj zanesljivo osebo. To je pomembno zlasti za podjetja, ki imajo visoko fluktuacijo delovne sile, kar pri zaposlovanju novih delavcev zahteva velike resurse v samem podjetju, od kadrovikov do delovodij. V našem podjetju boste za novega delavca, ki ste ga priporočili, dobili celo nagrado v višini 330 evrov v primeru, če bo zaposleni ostal več kot tri mesece. Veliko večja težava se pojavi v primeru nepravilnega in ilegalnega priporočila v javnem sektorju na podlagi politične, prijateljske in sorodstvene zveze, saj se pogosto zgodi, da so takšne osebe neustrezne za dotični položaj in je objava razpisa za prosto delovno mesto zgolj protokol. Ravno takšno obnašanje v javnem sektorju v kateri koli državi strašansko spodbuja korupcijo na vseh ravneh, kar posledično zavira nacionalni in družbeni razvoj.

Danes ni lahko najti dobrega delavca. Doživel sem, da je neznani moški prišel v naše podjetje z rokami v žepih in tajnico spraševal, ali imamo kakšno prosto delovno mesto. Preden je sploh odgovorila, jo je že spraševal, kakšne so plače pri nas. Prav tako ni lahko najti dobrega delodajalca. Skoraj vsak dan beremo o primerih nevplačevanja prispevkov, prenizkih plačah in mobingu na delovnem mestu. Po podatkih iz leta 2008 je v Sloveniji vsaki peti delavec žrtev mobinga. Prostora za napredek z obeh strani je torej več kot dovolj.

Če smo že v situaciji, ko bi radi nekoga priporočili za prosto delovno mesto, najprej temeljito opravimo domačo nalogo. Ne samo zaradi novega delavca in podjetja, v katerem bo delal. Ampak tudi zaradi nas samih.