»Glede na podaljševanje življenjske dobe je utopično pričakovati, da bo lahko generacija, ki je danes stara 40 let, čakala svojo upokojitev v 'zimskem spanju'. Pred njimi je namreč v resnici še 25 ali verjetneje celo 30 let aktivnega delovnega obdobja. Prav zato je to generacijo treba obravnavati kot 'mlado generacijo v najboljši kondiciji', ki je že pridobila pomembne izkušnje in lahko največ svoje ustvarjalnosti pokaže v naslednjih dveh desetletjih svojega delovnega življenja. Tak pristop pa terja, da v to generacijo tudi naprej aktivno vlagamo v strokovnem in osebnostnem razvoju, predvsem pa, da se otresemo predsodkov o starosti.«

Tako dr. Boris Dular, direktor kadrovskega sektorja v Krki, zelo jasno komentira rezultate Zlate niti, da pri zaposlenih v 41. letu ocena o osebnem razvoju drastično pade. »Preveč za zahteve, ki jih pred nas postavljata prav omenjena industrijska revolucija in doba inovativnosti. Zato se moramo predramiti, številke nam dajejo znak za alarm,« opozarja Anisa Faganelj, vodja Zlate niti.

Dr. Dular se tako pridružuje vsem, ki opozarjajo na nujne spremembe pri zaposlenih, saj so »sodobni izzivi v poslovnem svetu na vseh področjih vse večji, vse zahtevnejši in dinamičnejši. To od ljudi zahteva nova znanja, prilagajanja in tudi spremembe v delovanju.«

Manjka dobrih tehnikov

V Krki, ki zadnja leta v Dnevnikovem izboru najboljših zaposlovalcev sodeluje bienalno, saj ozračje v podjetju merijo tudi sami, zato ves čas skrbijo za razvoj kadrov ne glede na njihovo starost. Predvidevajo, da bodo samo letos število zaposlenih povišali za štiri odstotke, in sicer tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Glede na to, da so farmacevtska družba, so zanje najaktualnejši univerzitetni pa tudi visoko strokovno izobraženi farmacevti in kemiki.

»Potrebujemo tudi druge strokovnjake različnih smeri, in sicer s področja ekonomije, računalništva, strojništva, elektrotehnike. Opažamo pa pomanjkanje specifičnih strokovnjakov na področju razvoja tehnologij, zahtevne analitike in podobnih profilov. Omeniti velja tudi potrebe na ravni srednje strokovne izobrazbe, kjer se na trgu dela srečujemo z izrazitim pomanjkanjem dobrih tehnikov, predvsem farmacije in kemije pa tudi drugih smeri. Večina generacije nadaljuje študij, tako da podjetjem ostajajo na voljo le kandidati, ki so srednješolsko izobraževanje končali manj uspešno,« je kritičen Dular.

Nastajajo kompleksna delovna mesta

In kakšen je Dularjev pogled na nastajanje novih delovnih mest in poklicev v farmacevtski stroki v prihodnje? »Hiter tehnično-tehnološki napredek na področju farmacije vse bolj zahteva dvoje: na eni strani visoko specializirana znanja, na drugi pa celovitejša in kompleksnejša znanja, bistveno širša od tistih, ki so jih dobili s študijem, ter segajoča na različna druga področja. To predvsem terja od podjetij, da izpopolnijo sistem notranjega razvoja in oblikovanja kompleksnejših delovnih mest ter za to potrebnih znanj s področja farmacije, oplemenitena s tistimi s področja tehnologije, kakovosti, analitike, računalništva, ekonomije in drugih.«

Posamezniki tako postajajo strokovnjaki s temeljnim strokovnim znanjem, obogatenim s širokim spektrom znanj, ki jih potrebujejo, da lahko čim optimalneje in učinkoviteje delajo pri razvoju novih zdravil z upoštevanjem vseh dejavnikov (od tehnike, kakovosti, analitike do ekonomije). Prav tako se tudi pri družboslovnih profilih vse bolj kaže potreba po družboslovcih širokega spektra, ki bodo svoje temeljno strokovno znanje nadgradili in oblikovali šele na delovnem mestu.

Gorenjska banka uspešno

Med finaliste Dnevnikovega izbora Zlata nit se je v kategoriji velika podjetja vnovič uvrstila Gorenjska banka, ki zaposluje skoraj 410 ljudi. Banka je po še nerevidiranih podatkih lansko leto končala z 1,5 milijarde evrov prihodkov, kar je dobre štiri odstotke več kot leta 2015. »Ambicijam po umirjeni, nadzorovani in vzdržni rasti poslovanja in postopnem razvoju v fleksibilno vseslovensko banko se nismo odpovedali. Poslovali smo v primežu izrazito nizkih obrestnih mer in izrazite presežne likvidnosti v bančnem sistemu ter s tem zelo trdega boja za vsako stranko. Zelo solidno smo se obnesli tako z vidika poslovnih rezultatov kot z vidika našega tržnega položaja. Poleg tega smo lani svoj storitveni portfelj dopolnili z novo storitvijo, lizingom vozil in opreme,« pojasnjuje Andrej Andoljšek, predsednik uprave Gorenjske banke. »Prek hčerinske družbe GB Leasing se nam je do konca leta uspelo uvrstiti med vidnejše igralce na trgu lizinga premičnin. Pod naši okriljem so zdaj posli nekdaj največje lizinške hiše v Sloveniji. Poleg tega smo se lotili še dveh izredno zahtevnih projektov, ki bosta končana letos. Prvega predstavlja optimizacija poslovnih procesov v banki, drugega pa prenova celotne IT-podpore na področju poslovanja s prebivalstvom,« pojasnjuje Andoljšek. »Ocenjujem, da spremembe dobro obvladujemo in da imajo zaposleni do njih na splošno pozitiven odnos, saj odporov praktično ne zaznavamo.«

In kako je sodelovanje banke že v Zlati niti 2015 vplivalo na kolektiv? »Pozitivno me je presenetila angažiranost zaposlenih. Pokazalo se je, da jim je odnos z delodajalcem pomemben, da želijo opozoriti na priložnosti za izboljšanje in te priložnosti tudi izkoristiti, kar zelo cenim. Tudi za vodstvo banke ali podjetja je nedvomno koristno, da si enkrat na leto nastavi tovrstno strokovno ogledalo. Odločitev za sodelovanje v Zlati niti je tako sporočilo zaposlenim, da je za vodstvo zelo pomembno, kaj menijo, in da si hkrati želimo primerjave z najboljšimi delodajalci ter njihovimi praksami.«

Letos bo Gorenjska banka število zaposlenih sicer zmanjšala, saj bo prenova poslovnih procesov povečala učinkovitost in produktivnost dela, vzporedno s tem se spreminja tudi struktura zaposlenih. »Tega izziva se lotevamo z mehkimi rešitvami in dogovorno. Pripravljenost na sodelovanje v kolektivu je visoka,« poudarja Andolšek. In kako vidi bančništvo v prihodnje? »Bill Gates je nekoč izjavil, da bo bančništvo sicer potrebno, ne pa nujno tudi banke. O potencialu bančništva tudi sam ne dvomim, dejstvo pa je, da bodo banke morale obstoječe poslovne modele prilagoditi. Digitalizacija pa je priložnost, ne ovira.«