Povsem normalno je torej, da zaradi cele vrste reči, ki jih nisem razumel že prej, ne razumem tudi tega na koncu, ko smo spet nekaj zavozili … O tem se zdaj vsi strinjajo, da je zavoženo. Ne vem pa, zakaj na vseh ravneh zatrjujejo, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, ko jim vendar nihče ne očita, da je v njihovi moči še kaj več, kot kažejo dejanja, ki jih zmorejo. En sam nepotreben nesporazum. Seveda ne zmorejo. Ali ne znajo. Ali niso znali, saj je vseeno. Tokrat se temu reče Cimos.

Pred kratkim je o tem razpravljal na 3. programu TVS ekonomist in nekdanji sekretar v Janševem kabinetu gospod Brščič ter naštel toliko uničujočih obtožb na račun goljufivega gospodarjenja pod okriljem »tovarišijskega kapitalizma«, jasno da »s sedežem nekje v Murglah…«, zaradi česar bi morali biti naši kriminalisti, če kaj dajo nase, vse leto razprodani. Tolikšnih zlorab in zgrešenih odločitev se preprosto ne da pripisati človeški neumnosti – pa čeprav verjamemo v neuničljivost njene samozavesti. So pač že morali biti poprej usklajeni vsi interesi, da se je lahko lokalna nesposobnost zgrešene Cimosove strategije tako lepo ujela s fatalno nesposobnostjo sedanje vlade (in prejšnje vlade pa menda še predprejšnje) ter SDH in DUTB pa s koristmi finančnega kapitala z njegovim vsemogočnim bančnim lobijem, ki mu še nihče doslej ni mogel do živega. Vse se je ujemalo. Zato ogorčenim ali privoščljivim poslušalcem oddaje ni preostala druga izbira, kot da težkim besedam na slepo verjamejo … ali pa ne verjamejo. Nobene druge izbire jim niso ponudili.

Bi si pa državljani že prej zaslužili pojasnilo oblastnikov (če s pomanjkanjem potrebnega spoštovanja tako rečem ljudem, ki smo jih sami izbrali in pooblastili, da vodijo državo). Pa res, saj jim to ni bilo dano z neba kot nekoč aristokraciji, temveč so prejeli pooblastilo iz naših rok, da nam vladajo. In da v kočljivih primerih pojasnijo državljanom dejstva, o katerih ti nimajo verodostojnih podatkov. To ni samo stvar kulture in civiliziranih odnosov, pa tudi ne preračunavanja prebrisanih politikov, kaj se lepše obrestuje, ne, ne, to je predvsem dolžnost demokratično izvoljenih državljanov v organe oblasti, kjer ne sedijo kot dedni privilegiranci ali nasilno uveljavljeni samodržci pa tudi ne kot s prevarami povzdignjeni povzpetniki – so le od volivcev za določen čas štirih let izbrani sodržavljani, da v njihovem imenu pametno vodijo vsem skupno državo. Samo to. Po koncu mandata bodo postali navadni državljani. Dotlej pa spada med njihove obveznosti tudi to, da pojasnjujejo svoje ukrepe in, če je treba, tudi zavračajo strankarska obtoževanja, ki uničujejo njihov ugled pa tudi ugled tistih, ki jim zaupajo.

Na srečo ali na smolo, kakor za koga, se je gospod na koncu sam razodel, ko je skoraj preroško posvaril, da v tej državi ne bo poštenega poslovanja – dokler ne bo Nova Ljubljanska banka prodana pravemu lastniku … Ah, a za to je torej šlo? Ja, zakaj pa ni tega povedal takoj na začetku! Da bi ga lahko vprašali, ali ni več res, da so prav najbolj zasebne in najbolj ugledne banke (Goldman Sachs, Meryll Lynch, Lehman Brothers etc.) vrgle ves finančni svet s tečajev in ga s svojimi nečednimi posli pahnile v najhujšo krizo človeštva … namesto da bi ostale simbol poštenosti in uspešnosti? Je to že tako daleč v pozabi, da se tega prav načrtno ne sme več omenjati? Me prav zanima, kdo bo pri nas prvi, ki ga bo toliko v hlačah, da se bo upal to na glas povedati in vsej javnosti v brk tudi javno zahtevati molk o nečednostih privatizacije.

Milan Maver, Ljubljana