Nekateri pred takšno hrano svarijo, češ da je bolje jesti lokalne dobrote, ki se skladajo z našimi navadami in organizmi, drugi menijo, da ni nič narobe, če se v naših jedilnikih najde več karambole kot jabolk. Seveda je tudi super živila najbolje uživati zmerno, prav tako je pomembno, da na njih ne stavimo preveč, predvsem naj ne bi zamenjala pregleda pri zdravniku ali bog ne daj celo bolnišnične oskrbe. A za današnjo lestvico nismo šli tako globoko, ne bomo se pogajali o tem, katera super živila so najbolj zdrava. Ne. Izbrali smo živila, ki so na pogled najbolj samosvoja, nenavadna. Jasno, prevladuje barvito eksotično sadje.
Rambutan
Sadju z jugovzhoda Azije z originalnim in logičnim imenom (v malajščini pomeni rabut »lasje«) ob res utrganem videzu pripisujejo tudi veliko dobrih, da ne rečemo zdravilnih lastnosti. Rambutan, sicer tropsko sadje iz družine sampindovk, naj bi izhajal iz Šrilanke in raste na majhnih drevesih. Sadež je po velikosti primerljiv s slivami. Lupina je zelenkasto rdeča, lahko tudi rumeno-oranžna, obdana z mehkimi bodicami. V notranjosti je sočna bela kroglica s peško, vse skupaj spominja na liči. Rambutan naj bi pomagal pri zdravljenju kože in pri okrevanju po različnih boleznih. Bolj optimistični menijo, da zdravi grižo, diarejo, zmanjšuje vročino, pomaga pri sladkorni bolezni, neguje lase in, jasno, zmanjšuje telesne maščobe. Rambutan uživamo svež ali (pri nas drugače ne gre) konzerviran, ima prijeten vonj, ki izhaja iz številnih hlapnih organskih spojin, vanilina, fenilocetne kisline in cimetove kisline. V različnih azijskih kuhinjah rambutan dodajajo solatam, sladicam, omakam, sladoledom… Lahko pa gre tudi k ribam in perutnini.
Budina roka
Budina roka ali Citrus medica je azijsko sadje, ki ima zaradi oblike, podobne prstom, poseben, neobičajen videz. Ima močan in simpatičen vonj, zato ga na Kitajskem, na Japonskem in v Maleziji uporabljajo tudi za dišave. Čeprav so cenjene predvsem zaradi svoje oblike in arome, lahko budine roke uporabljamo v kulinariki, kandirane, predvsem pri sladicah, in za mešanje z alkoholnimi pijačami. V medicini lajša bolečine, pomaga pri želodčnih in črevesnih težavah, pri menstruaciji, znižuje krvni tlak in rešuje težave z dihali ter kašljanjem.
Nangka
Ob vseh mogočih imenih, od jackfruit do kathal, so se pri nas odločili za indonezijsko ime sadeža, ki ga gojijo v tropskih regijah indijske podceline, pa tudi v Šrilanki, Vietnamu, na Tajskem, v Maleziji, Indoneziji, v vzhodni Afriki, v Braziliji in na Karibih. Gre za največje sadje na svetu, saj lahko sadeži tehtajo okoli 35 kilogramov in so na videz podobni ogromnim ličinkam, v azijski kuhinji pa se uporabljajo za različne karije in kot nadomestek mesu. Zmanjšujejo tveganje za bolezni srca in ožilja, topijo holesterol in odvečno telesno maščobo.
Karambola
Zvezdasta oblika sadeža ni povsem neobičajna, konec koncev poznamo tudi zvezdasti janež, a karambola ali star fruit, kot ji pravijo po angleško, je nekaj povsem drugega. Sadje, ki raste v jugovzhodni Aziji, Avstraliji in Južni Ameriki, ima visoko vsebnost vitamina C, kalija in vlaknin. V različnih državah ponujajo različne recepte s karambolo, od marmelad in sokov (ki imajo okus po hruškah, jabolkih, grozdju…) do omak, ki gredo k ribam. Pomaga pri boleznih srca in ožilja, bojda povečuje spolno slo, a opozarjajo, da bi lahko škodovala bolnikom z ledvičnimi boleznimi.
Kiwano
Sadež s simpatičnim in zelo primernim drugim imenom – bodičasta afriška kumara – so začeli bolje spoznavati pred devetdesetimi leti, v osemdesetih pa so ga preselili iz Zimbabveja v Avstralijo, kjer se je udomačil. Plod je dolg kakih 12 centimetrov in vsebuje kar 94 odstotkov vode. Semena in kaše kiwana so okusni v kombinaciji s sladoledi, sorbeti in jogurti. Lahko ga uporabimo za solatne prelive kot nadomestek za kis. Kiwano pomaga v boju z visokim krvnim tlakom, pri boleznih srca in ožilja, pri raku, zmanjšuje pa tudi tveganje glede alzheimerjeve in parkinsonove bolezni.
Pitaja
Pitaja s popularnim imenom zmajev sadež izvira iz Srednje Ameriki, čeprav ga že dolga leta gojijo tudi v Aziji, Avstraliji in v ZDA. Neužitna lupina je rdeča in ima bradavičaste izrastke, plod, ki ga pomalicamo surovega, ima navadno belo sredico z majhnimi črnimi peškami in je težak med 150 in 600 grami. Pitaja, ki, mimogrede, raste na kaktusih, zmanjšuje raven holesterola, regulira krvni sladkor (pomagala naj bi pri sladkorni bolezni) in krepi željo po spolnosti. Vsebuje antioksidante, mnoge vitamine, fosfor, kalcij, magnezij…
Čerimoja
Luskasti, zelenosivi sadeži, veliki kot kivi, so pridelek z drevesa anona čerimoja. Od daleč je sadež podoben avokadu, imenujejo ga tudi kremasto jabolko, okus pa bolj spominja na mešanico banane in ananasa. In pravijo, da je čerimojo Mark Twain nekoč razglasil za najokusnejši sadež tega sveta. Menda so ga prvi opazili Inki, zdaj pa ga gojijo po vsej Ameriki, Aziji in na jugu Evrope. Čerimoja gre na sladke solate in omake, sokove, sladolede… Zdravi raka, zmanjšuje znake staranja, krepi lasišče (preganja uši in gnide), pomaga srcu in ožilju in še kaj.
Mangostan
Drevesa, na katerih raste vijolični sadež, izvirajo s Sundskih otokov, kasneje pa so jih preselili v mnoge tropske kraje. Predvsem v Aziji slikoviti sadež uporabljajo v tradicionalni medicini. Menda pomaga pri depresiji, pri zdravljenju okužb kože, pri različnih ranah, pri okužbi sečil in pri griži. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da za zdravilnost sadeža ni pravih dokazov. V Evropi je sadež težko dobiti, pa tudi cene so zelo visoke, zato je največkrat v prahu, ki ga dodajajo skuti, jogurtu, kosmičem, sladicam.
Lucuma
Prvič smo v Evropi slišali za to subtropsko sadje iz Južne Amerike v 16. stoletju. Šele v zadnjih letih pa postaja sadež iz dolin pod Andi priljubljen tudi pri nas. Lucuma je na videz podobna mangu, a je veliko dražja in tudi zato jo največkrat najdemo v obliki sladkega prahu, s katerim sladimo živila. Lucuma ima veliko ogljikovih hidratov, vlaknin, vitaminov in mineralov. Pomaga pri vnetjih, celjenju ran, zavira staranje kože, krepi imunski sistem in pomaga pri presnovi. V Peruju iz lucume pripravljajo mlečne napitke in sladoled.
Arame
Če odmislimo onesnaževanje v japonskih vodah v času Fokušime, je eno najpomembnejših super živil arame, ki ga nabirajo na japonskih (pa tudi korejskih) obalah. Morski hrast, kot ga tudi imenujejo, vsebuje velike količine kalcija, železa, joda, magnezija in vitamina A. Arame se uporablja v japonski kuhinji in ima blag, polsladek okus ter trdno strukturo. Dodajajo ga k vsem vrstam hrane. Pomaga pri rasti las, v boju proti raku, čisti kožo, zdravi nohte in dviguje spolno slo. Sicer pa… ali ne živijo na Okinavi najstarejši in najbolj zdravi ljudje na svetu?
