Moja knjiga Slovence izumirajo je izšla leta 2015. Prvo vsebinsko poglavje knjige ima naslov »Vojna napoved znanosti« in analizira revijo National Geographic, ki na naslovnici piše: »Podnebne spremembe ne obstajajo. Evolucija se nikoli ni zgodila. …« Navajam, da je med slovenskimi skeptiki glede podnebnih sprememb eden najvidnejših mag. Alkalaj, ker trdi, da ljudje niso povzročitelji globalnega segrevanja – tu svetujem, da se preveri resnico najprej z Wikipedijo, najbolj korektnim sklopom človeškega znanja. Ker Wikipedija trdi nasprotno kot mag. Alkalaj, se torej moti, in ker pri tem že leta vztraja, je njegov odnos do stroke, znanosti, resnice vsaj vprašljiv (pa zdaj piše o nekorektnosti znanosti in to očita meni?). Pravzaprav se moram popraviti: znanost temelji na tem, da je dovoljeno o vsem dvomiti in dokazovati svoj prav. Ključno pa je, da dokaze izvedeš po korektni znanstveni metodi. Torej ni nič narobe, če dvomimo o segrevanju ozračja, dokler je pristop strokovno korekten. In tu je problem: izvajanja mag. Alkalaja so prevečkrat nekorektna, v nasprotju z znanstvenimi pristopi, v nasprotju z navedbami v Wikipediji, v nasprotju s trditvami ogromne večine svetovnih in slovenskih klimatologov. V knjigi sem leto in pol pred prispevkom mag. Alkalaja napisal: »Kdo se torej moti – mag. Alkalaj ali stotine klimatologov po svetu?«

Mag. Alkalaj piše, da moje knjige ni prebral, ni navedel nobenega od mojih strokovnih prispevkov, na primer na demografskih konferencah (is.ijs.si) zadnjih 10 let. Vseh mojih vnosov v COBISS-u je 1260, od tega v revijah 128. COBISS pokaže za mag. Alkalaja 55 vnosov, nobenega v znanstveni reviji ali zborniku konference, nobenega demografskega. Lahko bi sklepali, da nestrokovnjak piše o prispevkih strokovnjaka kot povračilo, ker je bil prvi obtožen nestrokovnosti.

Dokaz za politizacijo mojih objav naj bi bilo sovpadanje izida knjige in državnega referenduma. Kot je eksplicitno navedeno v knjigi pri opisu slik na zadnji strani, sem jo napisal predvsem zato, ker me je šokiralo strmoglavljenje jutranjega ruskega letala 31. 10. 2015, saj smo mi opoldne istega dne poleteli z istega letališča. Ko vsak dan gledamo desetine mrtvih prek spleta ali na TV v Siriji in Iraku, za kar so sokrivi naši, prozahodni politiki, nas ne gane. Ko so tisti, ki so zdaj zmaličena trupla, še pred nekaj urami s tabo postavali po terminalu, se odzoveš in upreš nasilju, pobijanju, pa tudi islamskim oziroma vsem teroristom ter dvoličnosti politike in javnosti, ki je na primer podpirala napad v Iraku s ponarejenimi podatki o množičnih orožjih, nato pa je prišlo do eksodusa beguncev. Tudi referendum oziroma razprava je bila po mojem mnenju marsikdaj zavajajoča tako z ene kot z druge strani in v knjigi sem navedel nekaj demografskih ugotovitev, ki se pri nas v medijih pogosto ne priznavajo. Moja teza je, da bi bilo nasilja in krivic bistveno manj, če bi bolj upoštevali stroko. Je s časovne distance mogoče karkoli dokazovati? Po mojem da – ničevost tovrstnih argumentov in takega pristopa.

Še analiza prvih dveh stavkov iz spisa mag. Alkalaja (za več žal ni prostora): »Pustimo ob strani, ali ta domnevna znanstvena metoda zares obstaja, saj bo preostanek tega odstavka pokazal, da je to povsem nepomembno…« Ali obstajajo metode strojnega učenja, to je umetne inteligence? Seveda. Ali sem te metode uporabil za izdelavo analiz in svoje objave? Seveda in jih tudi navedel ter opisal. Ali te metode ločijo med neposredno odvisnostjo tipa – bolj razvite države imajo tudi manjšo rodnost – in bolj zapletenimi? Seveda, pravzaprav na tem temeljijo! Zakaj bi bila znanstvena metoda nepomembna? Zakaj bi to pustili ob strani? Kakšen argument je, da bo »naprej« dokazano, da je nepomembno (in naprej seveda ni)? Neresnično, zmedeno, zavajajoče. »Kot ključen recept za to, da bi povečali rodnost Slovencev in s tem preprečili izumiranje (kot ga razume dr. Gams)…« Izumiranje je dobro definirano in v mojih objavah povzeta definicija je v skladu z navedbami o bioloških vrstah v Wikipediji: na primer, neandertalci so izumrli, čeprav sta kakšna 2 odstotka njihovih genov v vseh Neafričanih, seveda tudi v nas Evropejcih. Kaj je nejasnega pri definiciji izumiranja? Namigovanja so povezana s čim? In tako naprej, stavek za stavkom.

Vsebinske debate o vplivih na rodnost, kot so emancipacija žensk, dosegljivost kontracepcije, družina različnih oblik, smrtnost otrok, vera, sistem vrednot, neoliberalizem, odnos do otrok in mladih, izumiranje in prenaseljenost itd., se z veseljem lotim v kakšnem naslednjem prispevku.

DR. MATJAŽ GAMS