Ta kategorija v bančništvu ponazarja obseg poslovanja in tu svoj tržni delež uspešno povečuje. Nerevidirani dobiček iz rednega poslovanja Gorenjske banke je znašal 11,2 milijona, nerevidirani čisti dobiček pa 6,4 milijona evrov. Podobno rast bilančne vsote načrtujejo tudi za leto 2017.
»Relativno zahtevne cilje smo si postavili zlasti na segmentu kreditiranja podjetij in prebivalstva. Ambicijam po umirjeni, nadzorovani in vzdržni rasti poslovanja in postopnem razvoju v fleksibilno vseslovensko banko se nismo odpovedali. Poslovali smo v primežu izrazito nizkih obrestnih mer in izrazite presežne likvidnosti v bančnem sistem ter s tem zelo trdega boja za vsako stranko. Zelo solidno smo se obnesli tako z vidika poslovnih rezultatov kot z vidika našega tržnega položaj. Poleg tega smo lani svoj storitveni portfelj dopolnili z novo storitvijo, lizingom vozil in opreme,« pojasnjuje Andrej Andoljšek, predsednik uprave Gorenjske banke (na sliki).
»Prek hčerinske družbe GB Leasing, ki je začela operativno poslovati junija lani, smo se do konca lanskega leta uspeli uvrstiti med vidnejše igralce na trgu lizing premičnin. Pod naši okriljem so sedaj posli nekdaj največje lizinške hiše v Sloveniji, smo ekskluzivni finančni partner znamke BMW za Slovenijo, v naši mreži je tudi okrog 500 prodajnih zastopnikov. Še posebej smo pri tem ponosni, da smo projekt s požrtvovalnostjo cele ekipe od ideje do delovanja uspeli izvesti v manj kot letu dni. Poleg tega smo se lotili še dveh izjemno zahtevnih projektov, ki bosta zaključena letos. Prvega predstavlja optimizacija poslovnih procesov v banki, drugega pa prenova celotne IT-podpore na področju poslovanja s prebivalstvom. Oba projekta sta v prvi vrsti namenjena povečanju naše učinkovitosti, odzivnosti in prilagodljivosti,« pojasnjuje Andoljšek.
Nove sile na področju leasinga
Med večjimi spremembami kaže omeniti 34 novih sodelavcev, ki so se vključevali prek širjenja lizing poslov. Pri trženju lizing financiranja predvsem kupcem avtomobilov gre za drugačen trženjski pristop in drugačno organizacijsko kulturo, zato ustreznemu zlitju in socializaciji namenjajo veliko pozornosti.
»Dosegli smo optimalno razmerje med proaktivnim trženjskim pristopom t. i. avtomobilistov in obvladovanjem tveganj, ki je lastna bankam. Precej sprememb, ki se jim moramo zelo hitro in učinkovito prilagajati, v obstoječi način poslovanja vnaša tudi prenova procesov. To ni vselej enostavno in v kolektiv prav gotovo vnaša nekaj več napetosti in negotovosti. Ocenjujem pa, da spremembe dobro obvladujemo in da imajo zaposleni do njih na splošno pozitiven odnos, saj odporov praktično ne zaznavamo,« meni Andolšek.
Zaposleni so povedali svoje mnenje
In kako je sodelovanje banke že v Zlati niti 2015 vplivalo na kolektiv? »Zelo pozitivno me je presenetila angažiranost zaposlenih. Pokazalo se je, da jim je odnos z delodajalcem pomemben, da želijo opozoriti na priložnosti za izboljšanje in te priložnosti tudi izkoristiti, kar zelo cenim. Ugotovitve Zlate niti so prav gotovo eden od načinov motiviranja k spremembam na bolje. Tudi za vodstvo banke ali podjetja je nedvomno koristno, da si enkrat na leto nastavi tovrstno strokovno ogledalo in preveri pozitivne ali negativne učinke svojega dela na zaposlene, še posebej v obdobjih večjih sprememb. Odločitev za sodelovanje v Zlati niti je tako sporočilo zaposlenim, da je vodstvu zelo pomembno, kaj menijo o delu v banki in da si hkrati želimo primerjave z najboljšimi delodajalci in njihovimi praksami. Zato je sodelovanje v Zlati niti že dalo svoje pozitivne rezultate,« meni Andoljšek.
V letošnjem letu bo Gorenjska banka število zaposlenih zmanjšala, saj bo prenova poslovnih procesov povečala učinkovitost in produktivnost dela, vzporedno s tem se spreminja tudi struktura zaposlenih. »Tega izziva se lotevamo z mehkimi rešitvami in dogovorno. Pripravljenost na sodelovanje je v kolektivu visoka. Potrebe banke po profilu usposobljenega tržnika so vse bolj izrazite. Ljudem, ki po svojem znanju in osebnostnih potezah predstavljajo takšen potencial, smo pripravljeni zagotoviti pogoje za uresničitev uspešnih vlog.«
Neizpodbitno dejstvo pa je, da se tudi poklici znotraj finančnega sektorja spreminjajo in da vse pelje v smer, da rutinirana delovna mesta izginjajo in da postajajo bolj zahtevna. Stranke od banke čedalje pogosteje pričakujejo predvsem svetovalno vlogo in njihovim potrebam prilagojene rešitve, medtem ko se transakcijski del poslovanja avtomatizira oziroma digitalizira.
Digitalizacija je priložnost
In kako vidi Andolšek potencial bančništva v prihodnje? »Bill Gates je dejal, da bo bančništvo sicer potrebno, ne pa nujno tudi banke. V potencial bančništva tudi sam ne dvomim, dejstvo pa je, da bomo banke morale obstoječe poslovne modele prilagoditi tako, da bomo lahko ohranjale ravnovesje med zahtevami regulatorja in zahtevami uporabnika, če bomo ta potencial želele izkoristiti. Digitalizacija je priložnost, ne ovira. Tako jo razumemo tudi v Gorenjski banki in na tem aktivno delamo.«
