Trem ustavnim sodnikom bo že čez dobre tri tedne potekel mandat, še enemu pa mesec dni kasneje. Vendar predsednik republike Borut Pahor predloga za njihove naslednike še vedno ni poslal v državni zbor. Čeprav ima spisek čez dvajset prijavljenih kandidatov na svoji mizi že skoraj štiri mesece, ima prav tako tudi možnost, da sam poišče ustrezne kandidate. Kot je mogoče razbrati iz nedavnega odgovora predsednikovega urada, je razlog za Pahorjevo čakanje vezana trgovina, ki poteka med parlamentarnimi strankami. »Predsednik republike je vzel na znanje odločitev poslanskih skupin v državnem zboru, da želijo o predlogu za štiri ustavne sodnike odločati šele po uskladitvi in izvolitvi članov fiskalnega sveta,« so zapisali. S tem pa potrdil, da bo prihodnja podoba ustavnega sodišča odvisna od razpleta koalicijsko-opozicijskega mešetarjenja s fiskalnim svetom.
Bo ustavno sodišče varuh ali ugrabitelj ustave?
Kako na tovrstno kadrovanje gledajo tisti, ki se potegujejo za devetletni mandat v sodni palači na Beethovnovi? Sta s takšnim načinom političnega kupčkanja po njihovem mnenju razvrednotena strokovnost kandidatov in ugled ustavnega sodišča? »Takšen način kadrovanja se mi zdi najmanj nedostojen in nespodoben,« je ostra podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto. Kot edini razlog, da ne umakne kandidature, navaja dejstvo, da so predlog za njeno kandidaturo na občni seji soglasno podali vrhovni sodniki, in bi se ji zdel umik soglasja nekorekten do kolegov.
Vrhovni sodnik Mile Dolenc poudarja, da ustavni sodniki ne bi smeli nikoli odločati po svojih osebnih ali strankarskih preferencah, pač pa bi morali izhajati iz vrednot, ki so vgrajene v ustavi, in vrednot, ki so skupne večini državljank in državljanov. »Če gre res za vezano trgovino, kot bi izhajalo iz vašega vprašanja, potem se je bati, da lahko dobimo tako sestavo ustavnega sodišča, ki bo bolj ugrabitelj ustave kot njen varuh. Za ugled ustavnega sodišča to gotovo ni dobro,« ocenjuje Dolenc, ki mu v delu koalicije pripisujejo precej možnosti za uvrstitev na Pahorjev seznam.
Eden od najbolj prepoznavnih tožilcev Jože Kozina je kuhinjo pri izbiri ustavnih sodnikov pričakoval, zato nad dogajanjem ni presenečen. H kandidaturi ga je nagovoril kolega iz tožilskih vrst Luka Moljk. »Po tehtnem premisleku sem ocenil, da bi lahko tudi kot ustavni sodnik kaj naredil. Po tem, ko sem dal soglasje h kandidaturi, pa se z zadevo ne ukvarjam več,« pojasnjuje Kozina.
Kakršnakoli vezana trgovina in promocija političnih stališč pomeni razvrednotenje strokovnosti kandidatov za ustavne sodnike, meni tudi Andrej Ferlinc, ki se je javnosti zlasti vtisnil v spomin kot tožilec v zadevi Patria. Pripadnost različnim svetovnonazorskim in političnim prepričanjem je, kot pravi, ustavna pravica v demokratični družbi, seveda tudi vseh zaposlenih na ustavnem sodišču. Objektivnost in strokovnost vsakega sodnika pa mora biti takšna, da načeloma vselej pripelje do enakih ali podobnih rešitev. »Ustavno sodišče ne more biti podaljšana roka parlamenta, njegovo nadomestilo ali celo preslikava, ampak je instrument za zaščito ustavnosti in zakonitosti – tudi pred neustavnimi odločitvami parlamenta,« pravi Ferlinc.
Odmaknjeni od politike imajo malo možnosti za uspeh
Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Vid Jakulin se strinja, da postopek izbire kandidatov poteka nenavadno dolgo. »Če gre res za politična trgovanja, o kakršnih poročajo mediji, nad njimi nihče ne more biti navdušen,« pravi. Dodaja, da imajo v takšnem primeru kandidati za ustavne sodnike, ki niso blizu nobeni politični opciji, malo možnosti za uspeh. »Sam sem zelo odmaknjen od politike, takšne in drugačne, zato si ne delam nobenih utvar, da so moje možnosti velike.«
Izredni profesor na koprski fakulteti za menedžment Matjaž Nahtigal, ki so mu naklonjeni predvsem v SD, in izredni profesor z ljubljanske pravne fakultete Matej Accetto, ki je po naših informacijah favorit SMC, sta bila redkobesedna. Dvojni doktor Klemen Jaklič, ki predava na Harvardu, in predavatelj na Evropski pravni fakulteti Anže Erbežnik (njuno kandidaturo podpirajo v SDS) pa se na naša elektronska sporočila nista odzvala. Nahtigal nam je dejal zgolj, da postopka do zaključka ne želi komentirati. Accetto pa si želi, da bi bila odločitev sprejeta čim hitreje. Tako za kandidate kot za delo ustavnega sodišča bi bilo namreč po njegovem prepričanju dobro, da bi čim prej vedeli, pri čem so. »Hkrati razumem, da ima politični proces svoje zahteve, ki jih sam ne poznam, zato lahko zgolj stoično čakam, da se postopek odvrti do konca in da predsednik republike predlaga kandidate.«
Z vprašanji o sprejemljivosti vezane trgovine za mesta ustavnih sodnikov in članov fiskalnega sveta smo se obrnili tudi na ustavno sodišče. »Ustavno sodišče poteka postopka izvolitve novih ustavnih sodnikov ne komentira,« so nam odgovorili. Ob tem pa dodali, da vsi sodniki, ki se jim izteka mandat, skupaj z drugimi ustavnimi sodniki, odgovorno in učinkovito opravljajo svojo funkcijo. »Tako bo ves čas do izteka njihovega mandata in tudi v primeru njegovega podaljšanja, če novi ustavni sodniki ne bi bili pravočasno izvoljeni,« je še zagotovil generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad.
