Okolje v Sloveniji se izboljšuje. Onesnaževanje zraka in vode se je zmanjšalo, bolje ravnamo z odpadki in okrepili smo prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugotavlja vlada v najnovejšem poročilu o stanju okolja v Sloveniji. Večjo skrb za varstvo okolja pripisuje načrtni okoljski politiki in uveljavitvi celovite okoljske zakonodaje v zadnjih desetletjih, vendarle pa ne more mimo črnih pik – območij, kot so Celje, Zasavje, Mežiška dolina – kjer je stanje predvsem zaradi onesnaženosti zraka in tal še vedno skrb vzbujajoče. »Boljši napredek je nujen tudi pri trajnostni rabi prostora,« so ugotovili avtorji poročila.
Obenem so opozorili, da stanje okolja v Sloveniji že dolgo ni odvisno le od lokalnega ravnanja. »Globalni pritiski se povečujejo hitreje kot doslej,« so izpostavili.
Po prstih so jih dobili inšpektorji in kmetijstvo
Vlada je četrto poročilo potrdila ravno v času, ko je evropska komisija predstavila svoj pogled na okoljske izzive naše države. Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav EU in tudi sicer v evropski družbi izstopa po raznolikem in bogatem naravnem okolju. To se odraža tudi v največjem deležu kopnega v omrežju Natura 2000 (37,9 odstotka države, povprečje EU je 18,1), ki predstavlja ključni vzvod EU za dolgoročno varstvo in ohranjanje najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter okolij, v katerih te vrste uspevajo.
Ohranjanje obsežnega omrežja Nature z vključevanjem gospodarskih in naravnih vprašanj v načrtovanje in sistem presoje o stanju okolja bo po oceni evropske komisije eden glavnih izzivov naše države v prihodnje. Pri tem komisija še posebej izpostavlja prilagajanje kmetijskih praks na območjih, kjer te prakse zdaj poslabšujejo razmere. Omenja pa tudi neučinkovitost inšpekcijskih služb.
Opomin zaradi kanalizacije in čistilnih naprav
Komisija opozarja, da bo treba zmanjšati upravna bremena za naložbe, ki jih povzročajo presoje o sprejemljivosti posegov v okolje. Dodala je, da bo morala Slovenija izpolniti svoje obveznosti do EU tudi na področju odpadnih voda in z ustreznimi kanalizacijskimi oziroma čistilnimi sistemi opremiti vsa območja, za katera je to potrebno.
Ker je rok za primerno ureditev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ponekod potekel že leta 2008 oziroma 2010, je naša država pred nekaj dnevi od komisije že dobila uradni opomin. Katera območja še niso primerno komunalno opremljena, nam na ministrstvu za okolje in prostor tako kot na druga vprašanja niso odgovorili, češ da bodo vsa pojasnila pripravili v odgovoru evropski komisiji, ki mora biti spisan do 16. aprila.
Sicer pa se je Slovenija po ocenah komisije izkazala za odlično pri recikliranju odpadkov in pobiranju okoljskih dajatev. Stopnja recikliranja občinskih odpadkov se je v naši državi od leta 2007 več kot podvojila in je z 61 odstotki med najvišjimi v EU. Po deležu okoljskih dajatev – 10,61 odstotka vseh pobranih davkov in socialnih prispevkov v letu 2014 – pa je naša država prevzela celo prvo mesto v EU, katere povprečje znaša 6,35 odstotka. Pri tem večino okoljskih dajatev Slovenija pobere od obdavčitve energije (3 odstotke BDP) in prometa (0,46 odstotka BDP brez goriva).
