Po odstopu italijanskega Palladia Finanziarie od prevzema Cimosa je ključni dejavnik za dolgoročni obstoj koprske družbe, ali bodo zahtevni kupci iz avtomobilske industrije še naprej pripravljeni naročati visokotehnološke izdelke v Kopru. Zaradi vrsto let nestabilnega stanja so namreč nekateri od njih pred časom nadaljnja naročila pogojevali s privatizacijo in s tem finančno trdnostjo Cimosa.
V ta namen sta se vodstvi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenskega državnega holdinga (SDH), spremljal pa ju je tudi državni sekretar gospodarskega ministrstva Aleš Cantarutti, včeraj v Frankfurtu sestali s ključnimi dobavitelji.
Kupci še naprej pripravljeni sodelovati s Cimosom
»Sestanek je potekal v izredno pozitivnem duhu. Med drugim je bil govor o trenutni situaciji in alternativnih možnostih za nadaljnje delovanje Cimosa. Poslovni partnerji so potrdili, da so s Cimosom pripravljeni nadaljevati sodelovanje,« so pojasnili v DUTB. Kot smo izvedeli neuradno, so kupci na sestanku poudarili, da bodo s Cimosom v prihodnje sodelovali, če bo finančno stabilen tako v primeru scenarija A, torej privatizacije, kot tudi v primeru scenarija B. Tega se je bila država prisiljena lotiti po odhodu Italijanov, predvideva pa, da bo DUTB Cimos prestrukturiral po načelih zasebnega vlagatelja, v njegovem lastništvu pa namerava država ostati od tri do pet let.
Krašovec: Kupci bodo čakali, ali se bo res kaj spremenilo
Nekdanji dolgoletni predsednik Cimosove uprave Franc Krašovec, ki se je moral marca 2013 posloviti z vrha podjetja, je za Dnevnik včeraj pojasnil, da so kupci v celotnem poslu izjemno občutljiva stvar. »Na osnovi takšnega sestanka še ni mogoče pričakovati niti pozitivnih niti negativnih zaključkov. Kupci bodo čakali, ali se bo res kaj spremenilo v pozitivno smer. Druge možnosti kot posvetiti se poslu, predvsem pa razvoju, ni. Če ne bo razvoja, prihodnosti za Cimos ni,« je dejal Krašovec, ki je Cimos prevzel leta 1996, ko je bil ta povsem na psu in je dolgoval 840 milijonov nekdanjih nemških mark. Krašovcu je Cimos uspelo stabilizirati in vrsto let je Cimos tudi uspešno posloval, potem pa je spet zabredel v rdeče številke. Marca 2013 se je zato Krašovec s takratnimi člani nadzornega sveta dogovoril o predčasnem prenehanju mandata, v nasprotnem primeru mu je grozila razrešitev. Sodu je izbilo dno poslovanje v rdečih številkah leta 2012, čeprav je bil za to leto načrtovan dobiček. Pod Krašovčevo taktirko je Cimos v minulem desetletju izpeljal številne prevzeme, financirane z dolžniškim kapitalom, čemur številni pripisujejo kasnejše finančne težave družbe.
Kdo vse je prisostvoval na sestanku v Frankfurtu, uradno ni znano, po neuradnih informacijah pa so se srečanja udeležili predstavniki polovice vseh kupcev, ki jim Cimos dobavlja izdelke. Med njimi ni bilo zastopnika že vrsto let Cimosovega največjega kupca Honeywell Turbo Technologies (HTT), vodilnega svetovnega proizvajalca turbopolnilnikov. Poleg vseh nemških kupcev iz vrst avtomobilskih proizvajalcev – Audi, BMW, Volkswagen – naj bi se sestanka med drugimi udeležili tudi menedžerji francoskega PSA in ameriškega Forda. Za predstavo, približno polovico izdelkov Cimos proda neposredno avtomobilskim proizvajalcem, drugo polovico pa tako imenovanim sistemskim dobaviteljem, med katere sodi tudi HTT, preostali pa so BMTS, BWTS, Magna Steyr…
