Ko je visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini načrtovala svojo »balkansko« turnejo, prav gotovo ni mogla predvideti, da bo na skopskem letališču pristala in se s političnim vrhom države srečala v izjemno kritičnem trenutku za Makedonijo. Sredina odločitev predsednika Makedonije Đorđeta Ivanova, da vodji opozicijske Socialdemokratske stranke Makedonije (SDSM) Zoranu Zaevu ne dodeli vloge mandatarja za sestavo nove vlade, je državo pahnila v nevarno območje nemirov in je še bolj poglobilo dve leti trajajočo politično krizo.

Ivanov je svojo odločitev upravičil z bojaznijo, da koalicija SDSM s tremi strankami makedonskih Albancev ogroža ustavno ureditev in celovitost države, ker je nastala na temelju privolitve Zaeva, da bo uresničil platformo albanskih strank izpred dobrega meseca dni, ki od prihodnje oblasti oziroma koalicijskih partnerjev terja več pravic za Albance in status državotvornega naroda.

Zaev te trditve zavrača. Zagotavlja, da spremembe ne bodo šle iz okvirov, določenih v ustavi, je pa pripravljen na dialog. Opozicija obtožuje predsednika Ivanova, da bo naredil vse, da dosedanji premier Nikola Gruevski in njegova VMRO-DPMNE še naprej ostaneta na oblasti, ter da je izpeljal državni udar. Tudi politiki albanskih strank pravijo, da ne nameravajo ogrožati enovitosti države, ki pa vendarle mora najti dovolj poguma, da svojo večetničnost dvigne na višjo raven. Albanski predsednik Edi Rama je po družbenih omrežjih sporočil makedonskem kolegu, da si izmišlja strahove, kajti albanski jezik ni jezik sovražnikov, in da so Albanci konstitutivni narod Makedonije, ki je njihova domovina.

Toda kepa se je že začela valiti po hribu. Del Makedoncev se je odzval pozivu Gruevskega, naj stopijo na ulico v bran Makedonije, kar se je kmalu sprevrglo v obračunavanje z drugače mislečimi. Nihče ne skriva strahu, da bi na ulico lahko stopili tudi privrženci Zaeva in bolj demokratične Makedonije, kar bi krizo še zaostrilo.

Še pred prihodom Mogherinijeve so iz tujine, predvsem iz EU, drug za drugim prihajali pozivi Ivanovu, naj spremeni odločitev in dovoli miren prehod oblasti v roke nove koalicije. Odločitev Ivanova je obsodil tudi ameriški veleposlanik v Skopju. Tujina se zaveda, da je bila za časa vladavine Gruevskega največja žrtev demokracija, Bruselj pa je dolgo mižal, zadovoljen, ker v Makedoniji že nekaj let ni bilo medetničnih spopadov. Če tudi tokrat popusti, bodo izgubljeni prvi skromni dosežki v obnovi demokracije in boju proti politično-gospodarski korupciji, svet pa bo dobil še eno krizno žarišče.

Komentara 16