Uradne dolžnosti odvetnika Darjana Lampiča so se končale, še preden je mariborska okrožna sodnica Danila Dobčnik Šošterič začela včerajšnji predobravnavni narok. »Ne želi več, da ga zagovarjam,« ji je razložil zagovornik obtoženega Tomija Kolarja. »Pravi, da mu delam škodo.«
Očitki, s katerimi se na sodišču sooča 38-letni Kolar, so izjemno resni. Po prepričanju okrožne tožilke Mateje Artenjak je Kolar 23. novembra lani na grozovit in zahrbten način umoril 41-letnega Ludvika Pukšiča. Tudi v primeru, če bi dejanje priznal in ga obžaloval, tožilka bržkone ne bo predlagala manj kot 20-letne zaporne kazni.
Okrutni zločin se je zgodil v zapuščenih prostorih nekdanje avstro-ogrske kaznilnice v Mariboru. Storilec je na zahrbten način napadel spečo žrtev in jo večkrat zabodel z nožem, nato je pobegnil s kraja dejanja. Pokojnikovo truplo je okoli 11. ure našel njegov prijatelj Denis Oman. »Vse je bilo okrvavljeno. Luka, kot smo Ludvika klicali, je ležal na hrbtu, njegova glava je bila zagozdena med jogijem in steno. Na moje klice se ni odzival, tudi dihal ni več, zato sem poklical reševalce,« je časniku Večer tedaj razložil Oman.
Hotel je pobegniti na Hrvaško
Tomija Kolarja je prepoznal iz albuma fotografij, ki so mu ga pokazali policisti, pri čemer je osumljenca, ki si je uredil zatočišče nadstropje višje, poznal pod imenom Jure, Pukšiču pa naj bi grozil že nekaj dni pred umorom. Kriminalisti so Kolarja še istega dne prijeli v kraju Osluševci, ko je peš hodil proti meji s Hrvaško. Od takrat je v priporu.
Sodnico je včeraj seveda zanimalo, zakaj želi odsloviti odvetnika Lampiča, ki ga je zagovarjal med preiskavo. »Niti enkrat se ni oglasil pri meni, da bi preveril moje zdravje in se pozanimal, kakšno je moje življenje v zaporu,« je potožil Kolar. Ob njem sta vseskozi v pripravljenosti stala pravosodna policista, ki mu v sodni dvorani nista snela lisic z nog.
Sodnica je ugodila njegovi zahtevi in je zato preložila predobravnavni narok na 17. marec, obtoženi pa je med tiskanjem zapisnika začel dokaj zmedeno razpredati o tem, da v priporu sedi napačna oseba. Ker on ni tisti brezdomec, na katerega se nanaša obtožba, skratka da je žrtev zamenjave identitet. Ko mu je zapisničarka nazadnje dala v podpis sklep o razrešitvi zagovornika, ga ni hotel podpisati. »Jaz nisem Tomi Kolar, gospa,« je vztrajal.
