Astronomija in očesna kirurgija? »Sliši se neverjetno in zapleteno. Če bi želeli pojasniti podrobnosti, tudi je, a osnovne principe te tehnike lahko opišemo razmeroma preprosto in razumljivo,« je pogovor začela očesna kirurginja dr. Kristina Mikek. Tudi če imata dve osebi enako dioptrijo, se njune oči razlikujejo glede na optične nepravilnosti, kot so na primer nepravilna dolžina zrkla, nepravilna ukrivljenost roženice ali nepravilno uklanjanje svetlobe v očesu. Te nepravilnosti povzročajo težave, najsi bo to slabša vidna ostrina, slabša kontrastnost vida ali bleščanje. »Meritev nepravilnosti v očesu izvedemo s kratkimi impulzi v gosto mrežo razporejenih laserskih žarkov. Žarki potujejo skozi oko, se od ozadja odbijejo in ponovno izstopijo iz očesa. Na tem mestu jih s posebno napravo izmerimo in nato meritev upoštevamo pri izračunu vzorca laserskega glajenja roženice,« je Mikekova razložila individualizirano metodo, ki nosi ime analiza wavefront s 3D-topografijo. Tak način laserske korekcije v vsakodnevni praksi uporablja pri vseh metodah laserske odprave dioptrije, tudi pri najsodobnejši, ki jo je konec lanskega leta izbrala zase.
Očesna kirurginja v vlogi pacientke
Kristina Mikek je doslej opravila že več tisoč laserskih posegov za odpravo dioptrije. Izkušnje pacientov zdaj pozna iz prve roke, saj je bila na drugi strani laserja. Operirala jo je sodelavka dr. Urša Pečjak. »Verjamete ali ne, na operacijski mizi sem se čisto sprostila in sem celo uživala, ko sem lahko opazovala, kar sicer sama delam pri svojih pacientih,« je povedala. »Vse je bilo tako, kot govorim v teoriji. Poseg je bil neboleč, okrevanje hitro in že isti večer sem na operirano oko videla popolnoma jasno.« Ker je bila operirana tik pred prazniki in si je želela čim hitrejše okrevanje, se je odločila za femtosekundni laser, ki predstavlja zadnji dosežek v razvoju laserske tehnologije za odpravo dioptrije. »Nadomestil je kirurški nož in omogoča, da z drobnim laserskim žarkom brez mehanske sile ustvarimo reženj roženice. Vse to zagotavlja hitrejše okrevanje po posegu, boljšo kakovost vida ter pomembno prispeva k zmanjšanju tveganja za morebitne zaplete med posegom in po njem,« je povedala Mikekova o metodi, imenovani femto iLASIK in dodala, da lahko zdaj lažje svetuje svojim pacientom predvsem o občutkih po operaciji, bleščanju in začetnih prilagajanjih očesa pri bližinskem vidu, kar jo pogosto sprašujejo. »Vse to so prehodne težave, ki minejo, a jih lažje razumem, ker sem jih doživela,« je dejala.
Za starostno daljnovidnost to ne velja
Laserski posegi za odpravo dioptrije se po besedah Mikekove izvajajo že več kot 30 let, nabralo se je 50 milijonov pacientov po vsem svetu. Starost med 20 in 40 let, zdrave oči, kratkovidnost, ki ne presega dioptrije ‒8, oziroma daljnovidnost, ki ne presega dioptrije +4, ne glede na stopnjo astigmatizma; to so kriteriji primernosti za trajno odpravo dioptrije z laserjem. Pri zelo visokih dioptrijah (kratkovidnost prek ‒8 ali daljnovidnost prek +4) ter pri težavah, povezanih s starostno daljnovidnostjo, so po besedah Mikekove za izboljšanje vidne ostrine primernejše druge oblike operacij. »Delež pacientov, ki po laserski odpravi dioptrije še potrebujejo očala, je izjemno majhen in se običajno giblje pod enim odstotkom. Tveganje, da dioptrije ne odpravimo v celoti, obstaja predvsem pri visokih stopnjah kratkovidnosti ali daljnovidnosti. Uspešnost korekcije dioptrije pri nizkih in srednjih stopnjah kratkovidnosti in daljnovidnosti pa je praktično stoodstotna,« je poudarila sogovornica.