Ali lahko rečemo, da ljudje potrebujemo takšno konferenco?

Prepričana sem, da jo. So pa kljub vsemu to še vedno precej tabu teme in se o tem ne govori veliko. Veliko je travm, stisk, neprespanih noči. Ljudje iščejo rešitve, hodijo k raznim vedeževalcem, ampak včasih potrebujemo samo nekoga, da nam pokaže pot ali vsaj pove za smer, in prav temu je namenjena naša konferenca.

Letos je bil govor tudi o starševstvu in odnosih po ločitvi. Za obe delavnici je bilo izjemno zanimanje.

Letos smo dodali v času daljših odmorov dve delavnici s specifičnima vsebinama, prva je bila na temo starševstva in partnerstva, druga pa, kako preživeti ločitev. Ravno zaradi tega, ker gre za tematike, ki ne zadevajo vseh. Nekateri so brez otrok, drugi ne prebolevajo ločitve, torej so lahko šli na delavnico tisti, ki jih to zanima, in kot ste sami videli, je bil interes precejšen.

Lahko računamo na še kakšno konferenco, ki bi bila namenjena starševstvu in ljubezni v zakonu? Torej, kaj po tem, ko sta si dva že obljubila večno zvestobo in ne živita srečno…

Priznam, da se mi je, ko sem dodala to temo v program, zdelo, da bodo ljudje zadržani, in spraševala sem se, ali bodo sploh poslušali predavanje. Na moje veliko presenečenje je bil odziv tak, da bi mogoče res lahko začeli razmišljati v smeri, da kakšno konferenco posvetimo predvsem tej temi.

Ali ste pri načrtovanju programa za konferenco izhajali tudi iz sebe, svojih izkušenj?

Seveda, najpogosteje izhajamo iz sebe. Za seboj imam veliko življenjskih izkušenj, ki jih ne bi želela več ponoviti, in mnogo vprašanj, tudi to, zakaj se to dogaja ravno meni… Verjetno je to klišejsko, ampak vse se nam dogaja z razlogom in vedno znova, dokler nečesa ne spremenimo, in kot smo letos na konferenci pogosto slišali, se vse začne z nami, z našim odnosom do sebe, z našim pogledom na svet. Temu primerni so tudi partnerji, ki prihajajo v naša življenja. Medtem ko zdravimo sebe, se na poti spoznanja srečamo z marsikaterim od teh govorcev – vsaj jaz sem se, seveda ne ravno fizično, ampak prek knjig, člankov. Vsak od teh predavateljev me je nekje na tej poti nečesa naučil, torej sem jih izbrala na podlagi tega. Seveda bi jih izbrala še več, a potem bi morala konferenca trajati ves teden.

Po kakšnem ključu pa ste izbirali letošnje govorce?

Govorce sem izbrala na podlagi lanskih mnenj. Tiste, za katere sem bila prepričana, da imajo še veliko povedati in da jim je lani zmanjkalo časa, dodali pa smo tudi nekaj novih, ki so vsi po vrsti pozitivno presenetili. Še posebno zgodba Saše Kranjc se je močno dotaknila ljudi in veliko se jih je prepoznalo v njej. Marsikdo mi je med odmori celo rekel, da je imel kurjo polt med njenim govorom.  Žal mi je, da letos zaradi službenih obveznosti ni mogla biti z nami gospa, zaradi katere je konferenca sploh nastala, antropologinja Vesna V. Godina, ampak mislim, da je bilo veliko dobrih in kakovostnih govorcev in da je svoj pečat pustil prav vsak med njimi.

Letos so ljubezen in odnose predstavili tudi trije predavatelji iz tujine.

S predavatelji iz tujine smo želeli doseči predvsem raznolikost, pestrost, dati ljudem še nekaj. Nekatere med njimi smo imeli že lani, nekatere bomo imeli prihodnje leto. Sem pa vesela, da se je mojemu vabilu ponovno odzval Zoran Milivojević, ki je na področju osebnih odnosov ena vodilnih avtoritet v svetovnem merilu. Velik vtis je naredila znana hrvaška psihologinja Ljubica Uvodić Vranić, ki so jo ljudje poslušali tako zavzeto, da bi lahko govorila še dve uri. Res je izjemna ženska. Tudi Bruno Šimleša je eden tistih, ki občinstvo vedno očara – torej je bila izbira gostov iz tujine premišljena in se je izkazala kot dobra.

Lahko na konferenco računamo tudi prihodnje leto?

Upam, da ja.

Kateri pa je vaš naslednji večji projekt, izziv?

Letošnje leto se je začelo kar pestro. Ravno v polnem zamahu poteka moj novi projekt Pregreha brez greha, ki ga lahko vidite ob sobotah zvečer na prvem programu TV Slovenija, in sicer gre za kuharsko izobraževalno oddajo. Pripravljam še en večji projekt, vezan na zdravje, ki pa naj za zdaj ostane skrivnost. Jeseni bi se želela dotakniti problematike odnosa med otroki in starši. Bomo pa seveda videli, kaj prinese čas, kako se bodo stvari razvile in kako bodo potekale.