Dan po objavi bele knjige evropske komisije o možnih scenarijih razvoja integracije do leta 2025 je bila glavnina pogovorov med premierjem Mirom Cerarjem in predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem usmerjena v prihodnost EU. Da je prvo razpravo o možnih scenarijih prihodnosti EU vodil prav v Sloveniji, naj bi predstavljalo poklon naši državi za njeno veliko zagovorništvo močne EU in tudi simbolno potrditev Junckerjeve želje po enakopravni obravnavi velikih ter malih držav članic.
Ne preveč terana ob kosilu
A ob vseh pogledih v prihodnost in vljudnostih opazkah obeh se Juncker in Cerar nista mogla izogniti tudi trem osrednjim vprašanjem, ki v povezavi z EU ta čas tarejo uradno Ljubljano. Teran je bil spremljevalno vino ob kosilu kot ena od osrednjih »dvostranskih tem« pogovora. »Minister za kmetijstvo je želel, da ga spijem več, vendar sem odklonil, ker moram še na tiskovno konferenco,« se je o pokušanju kraškega vina pošalil Juncker.
Po novopredstavljenih dejstvih slovenskih vinarjev glede hrvaške dokumentacije pri postopku zaščite terana je Juncker vendarle diplomatsko namignil, da zgodba z vinom še ni končana. Komisija se namerava po preučitvi novih dejstev vrniti k teranu in videti, ali bo spremenila svojo odločitev. Da bo komisija že zdaj ustavila sprejemanje delegiranega akta o zaščiti terana, Juncker ni obljubil, je pa vendarle zagotovil, da bo ob pojavu novih dejstev komisija branila interese Slovenije.
Glede pričakovane razsodbe arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško Juncker pričakuje, da bodo vse strani dogovor spoštovale. Zgolj diplomatsko Junckerjevo zagotovilo, da se bo zavzel za odpravo notranjih nadzorov na schengenskih mejah, pa smo dobili glede nadzora na meji Slovenije z Avstrijo, za katerega Slovenija trdi, da ne gre za sorazmeren ukrep glede na majhno število nezakonitih prehajanj migrantov čez to mejo. Iz diplomatskih vrst je bilo ob podaljšanju nadzorov na schengenskih mejah slišati precej negodovanja nad komisijo, da se ta ne opira na dejstva, temveč deluje politično.
Prepričana Evropejca
Bolj prijazna tema pogovorov je bila prihodnost EU. Kot prepričana Evropejca, kot se je izrazil premier Cerar, sta se sogovornika pričakovano zavzela za močno EU. Juncker, ki sicer velja za zapriseženega federalista, je pojasnjeval, da je takšno idejo Evrope gojil, ko je bil star petnajst let. A odkar je vstopil v politično življenje, je ugotovil, da preoblikovanje EU v veliko državo ni niti možno niti nujno. »To ni naloga naše in naslednje generacije, spoštovati moramo države članice,« je dejal Juncker, ki je sicer federalno usmeritev EU vključil tudi v enega od petih scenarijev prihodnosti komisije. Po Junckerjevih besedah so drugi scenariji bliže preprostejšemu razumevanju vlad. Skupaj s Cerarjem se je zavzel za široko razpravo o predlaganih scenarijih v prihodnjih mesecih. Slovenski premier se ni izrekel o tem, v katerem od predlaganih scenarijev komisije se Slovenija najbolj vidi. Odločitev o tem se bo sprejela po razpravi v družbi.
Na krajši rok se Slovenija zavzema za to, da se EU posveti učinkovitejši izvedbi sprejetih dogovorov, iskanju rešitev za vprašanje migracij in varnosti. Če glede teh vprašanj ne bo dogovora, tudi napredka glede dolgoročnejših vizij prihodnosti EU ne bo mogoče doseči, je ocenil Cerar. Dolgoročno bi Slovenija želela doseči še bolj povezano in trdnejšo Unijo z večjimi ambicijami ter željo iti naprej.
