Na kulturnem inšpektoratu pravijo, da je nekdanji hotel Bellevue že več let tako dotrajan, da je na njegovem »mestu mogoča zgolj še izvedba rekonstrukcije identičnega objekta z novimi, a enakimi materiali« in z vključitvijo nekaterih elementov starega Bellevueja, ki so se bolje ohranili, kot je recimo kamnito stopnišče.
Lastnik hotela je družba Bellevue investicije, ki je v posredni lasti jordanskega državnega sklada. Častni generalni konzul Jordanije v Sloveniji Samir Amarin je že leta 2014 zagotovil, da Jordancev gradnja hotela ne zanima in da od leta 2013 iščejo kupca za propadli hotel. V tem času jim kupca očitno ni uspelo najti, saj na Mestni občini Ljubljana pravijo, da lastnik hotel še vedno prodaja. Za dodatne informacije o poteku prodaje smo se obrnili tudi na Amarina, vendar njegovih odgovorov nismo prejeli.
Občina Bellevueja zase ali svoje zavode ne potrebuje
Zagate z Bellevuejem si želijo rešiti v šišenskem četrtnem odboru stranke SDS, ki je nedavno na lastnika in občino naslovila pobudo, naj staknejo glave in skupaj najdejo rešitev za propadli kulturni spomenik lokalnega pomena. V pismu, ki sta ga podpisala Erik Karič in občinska svetnica SDS Mojca Škrinjar, je četrtni odbor stranke predlagal, naj občina kupi objekt in mu povrne nekdanji sijaj. »Ne načrtujemo odkupa predmetne nepremičnine, saj ocenjujemo, da je za potrebe izvajanja nalog Mestne občine Ljubljana in njenih javnih zavodov ne potrebujemo,« so to pobudo zavrnili na občinskem oddelku za ravnanje z nepremičninami.
Na oddelku za kulturo mestne občine pa so dodali, da je občina »vsekakor zainteresirana za ohranitev in prenovo objekta Bellevue, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena«. Pojasnili so, da so svojo pripravljenost dokazali že leta 2009, ko je občina s takratnim lastnikom in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije sodelovala »pri pripravi idejnih zasnov za prenovo obstoječega hotela in prizidka«. Na oddelku za kulturo zagotavljajo tudi, da je občina s pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje hotela ter z opredelitvijo meril in pogojev za prenovo in novogradnjo stavbe v izvedbenem delu dolgoročnega prostorskega načrta zagotovila možnosti za hitrejšo prenovo. »Za izvajanje prenove objekta, ki ni v naši lasti, pa seveda nimamo pooblastil,« so še poudarili na oddelku za kulturo.
Nekdanji lastnik ni upošteval inšpektorata
Na inšpektoratu za kulturo in medije so pojasnili, da sedanjemu lastniku v zadnjih letih niso izdali nobene odločbe o vzdrževalnih delih, »saj objekt zaradi statične oslabljenosti po večletnem nevzdrževanju vzdrževalnih del ne bi več prenesel, kar sta izkazali dve strokovni mnenji neodvisnih statikov«. Inšpektorat je sicer več inšpekcijskih odločb v letih 2008 in 2009 naložil nekdanjemu lastniku, mariborski družbi Študentski servis, ki je Bellevue leta 2005 kupila od družine Šterk.
Toda Študentski servis po zagotovilih inšpektorata nobene odločbe ni izpolnil, kljub temu pa so leta 2009 postopek proti njemu morali ustaviti, ker je objekt prodal Jordancem. Inšpektorat je postopek proti Študentskemu servisu moral ustaviti zaradi odločbe ministrstva za kulturo. Je pa inšpektorat nato zoper nekdanjega lastnika na ljubljansko policijsko upravo podal naznanilo kaznivega dejanja in predlog za uvedbo kazenskega postopka zaradi uničenja in poškodovanja kulturnega spomenika. Ali je bil postopek uveden, na inšpektoratu niso seznanjeni.
Ljubljanski policisti so v preteklih letih vseeno imeli nekaj opraviti s hotelom Bellevue. Maja 2014 je namreč zagorela streha hotela. Policisti so po preiskavi okoliščin podali kazensko ovadbo zaradi suma kaznivega dejanja požiga. Toda storilca ali storilcev jim ni uspelo identificirati.
