Borovničevi, čokoladni ter s temno čokolado in malinami ali bananami za sladokusce, ali pa mesni, z drobnjakom ali skuto za tiste, ki imajo raje slane jedi. Sedemnajst vrst štrukljev odslej mimoidoče vabi v majhni vitrini prve ljubljanske štrukljarnice. Ta je pod imenom Moji štruklji Slovenije včeraj vrata odprla ob Pogačarjevem trgu.
Ljubitelji slovenskih hribov, ki se na lep sončen dan radi povzpnejo na planino Kofce, bodo pod Plečnikovimi arkadami prepoznali znane okuse. S planine je štruklje v osrčje prestolnice namreč prinesla družina Vogelnik, ki s priljubljenimi in daleč naokoli znanimi štruklji skrbi, da pohodniki Doma na Kofcah ne zapustijo lačni.
Sanje o čokoladnih štrukljih
Za pokušino slovitih štrukljev z razgledom, kot jim radi rečejo oskrbniki doma, se je bilo treba doslej potruditi. Najkrajša pot do koče na planini Kofce na 1488 metrih nad morjem sicer terja le slabe pol ure, a največ pohodnikov izbere eno od tistih poti, po katerih je treba v klanec sopihati dlje kot eno uro. Štruklji so za številne pohodnike, predvsem najmlajše, pomemben motivacijski dejavnik za vzpon do planine, za zahtevnejše pohodnike pa pomembno okrepčilo na poti proti daljšim vzponom na vrhove, kot sta Košuta in Toplar. »Mnogi pridejo na Kofce zgolj zaradi štrukljev. Poleg njih pa dobijo še čudovit razgled ter čist in svež zrak,« pravi predsednik Planinskega društva Tržič Uroš Ahačič.
Zgodbo o zdaj že tradicionalni malici s štruklji na Kofcah sta pred leti začela pisati oskrbnik doma Peter Vogelnik in njegova žena Monika. »Tast je imel koze. Ker je mleko ostajalo, smo iz kozje skute začeli pripravljati štruklje in jih vključili v ponudbo. A kozja skuta ima izrazit vonj, zato niso šli tako v slast. Bolj priljubljeno okrepčilo so štruklji postali, ko smo kozjo skuto zamenjali s kravjo,« se začetkov, ko so na planini ponujali predvsem tradicionalne štruklje, spominja Monika Vogelnik.
Do zamisli, da bi tradicionalno ponudbo nadgradili s sodobnejšimi okusi štrukljev, kot so denimo čokoladni in jagodni, pa so oskrbnika doma na Kofcah pripeljale sanje. »Peter me je poklical in rekel, da je sanjal, kako pripravlja čokoladne štruklje. Podvomila sem, da bi bili štruklji s čokolado lahko dobri, a jih je medtem že začel pripravljati,« se zasmeje Vogelnikova.
Ljubljanski štruklji vabilo v planine
Od takrat so čokoladni štruklji že železni repertoar jedilnega lista na Kofcah, ponudbo pa ves čas dopolnjujejo z novimi okusi. »Že zdaj se veselim poletja, ko bomo gostom ponudili štruklje z mangom in jogurtom, razmišljamo pa tudi o takih z belo čokolado in kokosom,« napoveduje Vogelnikova. In to ne le na planini, obiskovalci se namreč odslej vzponu lahko tudi izognejo in se sprehodijo v štrukljarnico ob osrednji ljubljanski tržnici. »Če ne napreduješ, nazaduješ,« o odločitvi za širitev ponudbe v mesto pove sogovornica.
Da bi se zaradi odprtja štrukljarne v Ljubljani obisk na Kofcah zmanjšal, je ne skrbi, prav tako se tega ne bojijo v tržiškem planinskem društvu. Tistih, ki pridejo na planino, namreč ni malo. »Po odprtju ljubljanskega lokala se bo obisk morda še povečal, saj bodo obiskovalci želeli izvedeti, kje so si izmislili toliko vrst odličnih štrukljev. Želeli bodo na lastne oči videti razgled, o katerem jim bodo pripovedovali v Ljubljani,« napoveduje Ahačič. Prepričan je, da bo to dobra promocija za planinsko kočo. Pa tudi obratno. Tiste, ki bodo ob štrukljih uživali na planini, bodo oskrbniki povabili tudi v prestolnico.
