Skoraj osemdeset črnomaljskih podjetij, med njimi Adria Dom, Polycom, Akrapovič in mnoga druga, je podpisalo dopis, s katerim bosta poskušala črnomaljska občina in območna obrtno-podjetniška zbornica znova prepričati odgovorne na državni ravni, da sprostijo omejitev tovornega prometa čez mejni prehod Vinica. Čezenj lahko namreč peljejo vozila z najvišjo dovoljeno skupno maso 7,5 tone, kar pa za večino pomeni le prazne tovornjake.
Stanislav Malerič z Vinice v svojem podjetju z 22 zaposlenimi izdeluje vinogradniško opremo. Veliko je proda na Hrvaško in po vsem območju nekdanje Jugoslavije. »Naša proizvodnja je bolj sezonska, največ delamo jeseni. Takrat gre vsak dan kakšen naš tovornjak čez mejo. A zaradi omejitve teže tovornih vozil čez mejni prehod Vinica ne moremo peljati s prikolico. Tako moramo namesto enega transporta opraviti dva, kar pomeni podvojitev stroškov,« pripoveduje Malerič, ki je tudi predsednik območne obrtno-podjetniške zbornice Črnomelj. Če bi vendarle hotel prepeljati tovor s prikolico, bi moral na 40 kilometrov oddaljen mejni prehod Metlika.
Za nekatere tudi do dve uri daljša pot
Za nekatere podjetnike se tako pot podaljša tudi za 80 kilometrov, kar za kamion pomeni uro in pol do dve uri. »Ni zanemarljivo, da se na tej dolgi poti na uničenih belokranjskih cestah lahko poškoduje tovor. Seveda pa se s temi prevozi dodatno uničujejo že tako slabe ceste.«
Zgodba se vleče od leta 2008, ko je vlada z uredbo o kategorizaciji mejnih prehodov določila, da lahko čez viniški prehod peljejo tovorna vozila, ki ne presegajo skupne mase 3,5 tone. Črnomaljci so takoj zahtevali spremembo. Aprila 2014 so meritve, ki jih je izvedla takratna Direkcija za ceste, pokazale, da nosilnost mostu ni problematična, in najvišjo skupno dovoljeno maso tovornih vozil so povišali na 30 ton. A že čez mesec dni so spet uvedli spremembo. Zaradi kršenja uredbe je notranje ministrstvo zahtevalo vrnitev omejitve na 3,5 tone.
Po besedah črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič so marca 2015 vendarle dosegli, da je vlada z novo uredbo določila omejitev na 7,5 tone in tudi razširila pas za tovorna vozila in avtobuse. Po mnenju Črnomaljcev pa je absurdno, da s hrvaške strani ni prav nikakršne omejitve. »Želimo, da so gospodarstveniki na obeh straneh meje v enakopravnem položaju. Tako pa imajo naši podjetniki bistveno višje stroške, saj morajo tovor voziti daleč naokrog, in so tako tudi manj konkurenčni. Hkrati se očitno podpira uvoz namesto izvoza, ki pa je nadvse potreben, da lahko naši podjetniki sploh preživijo.«
Ob zadnjem obisku vlade novembra lani je občina ponovno opozorila na težavo viniškega prehoda in januarja letos spet urgirala. Obrtna zbornica je te dni prejela dopis, naj v desetih dneh opredeli potrebe gospodarstva. Nanj bodo odgovorili z že omenjenimi podpisi gospodarstvenikov. »Ministrstvo za gospodarstvo je na naši strani, zdaj moramo prepričati še ministrstvo za notranje zadeve, da gre dejansko za razvoj gospodarstva v belokranjskem bazenu, za nova delovna mesta, novo dodano vrednost,« še pravi županja.
MNZ: Prehod bi bilo treba razširiti
Na MNZ pojasnjujejo, da medresorska komisija intenzivno išče možnosti za spremembo omejitve tovornega prometa čez mejni prehod Vinica. »V tem trenutku namreč niso izpolnjeni infrastrukturni pogoji, ki bi omogočali vožnjo tovornim vozilom nad 7,5 tone. Mejni prehod bi bilo treba razširiti za primere zavrnitve vstopa tovornih vozil. Le tako bi lahko varno izvajali mejno kontrolo po schengenskih standardih.«
Toda Malerič meni, da bi lahko tovornjake, ki jih nameravajo zavrniti, policisti in cariniki pospremili na hrvaško stran prehoda, kjer lahko nemoteno obrnejo. Na nekatere pomisleke, češ da bi se s sprostitvijo mejnega prehoda bistveno povečal tovorni promet skozi Vinico, pa odgovarja: »V takem primeru smo lahko samo srečni, kajti to bi pomenilo, da je industrija v Beli krajini v porastu. V času Jugoslavije je bila frekvenca tovornih vozil skozi Vinico bistveno večja, kot je danes. Sicer pa je dolgoročna rešitev za nas še vedno tretja razvojna os.«
