Kupci so pričakovano razgrabili vseh 51 stanovanj, ki jih je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) prodajala v Celovških dvorih. Za stanovanja so v slabi banki prejeli več kot 370 ponudb, zato ne čudi, da naj bi ponujene cene kupcev krepko presegle izhodiščne cene. Aprila naj bi v Celovških dvorih prodajali nov paket stanovanj, doslej največjega, saj bo na voljo kar 117 stanovanj. Prodaja bo tudi takrat potekala z zbiranjem zavezujočih ponudb in vplačilom varščine.
Kljub v nekaterih pogledih upravičenemu slabemu ugledu soseske naval kupcev na prosta stanovanja v Celovških dvorih ne preseneča. Izhodiščne cene za stanovanja so bile postavljene tako nizko, da so bile celo ugodnejše od dotrajanih rabljenih stanovanj na precej slabših lokacijah. Za izhodiščno ceno 88.500 evrov je bilo v Celovških dvorih recimo na voljo dvosobno stanovanje z 41 kvadratnimi metri stanovanjske površine, večjo ložo in dvema parkirnima prostoroma.
Med nepremičninskimi oglasi se za podobno ceno recimo prodaja enkrat manjša garsonjera brez parkirnega prostora nasproti RTV, podobno veliko stanovanje v tretji gradbeni fazi obnove Na jami v Šiški ali 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje v mansardi hiše pod Šmarno goro. Za manj kot sto tisočakov je trenutno v glavnem mogoče najti garsonjere, dvosobna stanovanja nekje na obrobju Ljubljane, stanovanja v starejših hišah ali starejših blokih brez dvigala.
Po podatkih statističnega urada cene rabljenih stanovanj v Ljubljani praktično neprekinjeno rastejo že od sredine leta 2014. Od takrat naj bi se povišale za okoli 15 odstotkov, še vedno pa so bile v tretjem četrtletju lanskega leta približno desetino nižje kot leta 2010 in petino nižje kot leta 2008. Rast cen sovpada tudi z večjim številom transakcij, ki so praktično na predkrizni ravni. Po podatkih statističnega urada je bilo v prvi polovici lanskega leta več kot 3560 transakcij z rabljenimi stanovanji, kar je kar 24-odstotna medletna rast in največje število transakcij od začetka krize.
Povpraševanje in s tem cene navzgor potiskajo tudi ugodni kreditni pogoji. Po podatkih Banke Slovenije se obrestne mere za stanovanjska posojila še naprej znižujejo in so se v povprečju spustile že pod dva odstotka efektivne obrestne mere, prav tako pa se podaljšuje tudi ročnost novoodobrenih stanovanjskih posojil, ki v povprečju presega 19 let. »V prihodnje lahko pričakujemo podobna gibanja indeksa dostopnosti, saj bosta v večji meri na dostopnost stanovanj vplivali rast cen nepremičnin in rast neto plač. Manjši vpliv lahko pričakujemo od posojilnih pogojev, kjer zmanjkuje prostora za nadaljnje zniževanje obrestnih mer, prav tako pa v kratkem ni pričakovati poslabšanja pogojev,« ocenjujejo v Banki Slovenije.
V prihodnje bo po mnenju analitikov naše centralne banke povpraševanje po stanovanjih še raslo. »Mnogi so namreč zaradi finančne krize in pričakovanja nadaljnjega padanja cen odložili nakup stanovanja. Ob večji kreditni sposobnosti zaradi ugodnih razmer na trgu dela se to lahko v prihodnje spremeni in še dodatno vpliva na rast povpraševanja in potrebo po novih stanovanjih. Ugodni pogoji financiranja in relativno nizke cene nepremičnin bi lahko ne zgolj iskalce stanovanj, temveč tudi investitorje spodbudile k večjemu povpraševanju. To bi lahko pomenilo pritisk na višje cene nepremičnin s potencialnim tveganjem za bančni sistem,« opozarjajo v Banki Slovenije.
Ponudba stanovanj sledi z zamikom
Obujeno povpraševanje in višje cene nepremičnin so očitno spodbudili tudi investitorje, ki za zdaj predvsem prevzemajo nasedle projekte propadlih gradbincev. Začelo se je s prodajo gradbišča za sosesko Tribuna Kraškega zidarja s 93 stanovanji, ki jo je za 2,4 milijona evrov kupila družba MM SVTK v lasti Blaža Miklavčiča. Slednja je septembra lani za 3,3 milijona evrov od občine kupila tudi skoraj 10.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v Rožni dolini. Lastništvo je zamenjal tudi projekt Belle vie Tivoli s 195 stanovanji na zemljišču nekdanjega Slovenija vina v Spodnji Šiški, ki ga po Energoplanu nadaljujeta Gorenje projekt in Kolektor.
Nedaleč stran od soseske Atrium ob Šmartinski cesti iz gradbene jame propadlega SCT raste soseska Zelene Jarše, ki jo gradi podjetje KOG in kjer bo na voljo 108 stanovanj, precej nova pa je novica, da je Zlatarna Celje od Immorenta skupaj z zemljiščem za stolpnico na Bavarskem dvoru kupila še zemljišče ob Vurnikovi ulici v Župančičevi jami, kjer bo mogoče v sedmih nadstropjih zgraditi skoraj sto stanovanj. Pripravljalna gradbena dela na zemljišču so se začela pred nekaj dnevi. Večja investicija je predvidena tudi ob Parmovi ulici, kjer bi v neposredni bližini džamije lahko zraslo do 150 stanovanj, vendar se za to sosesko šele sprejema prostorski načrt.
In kakšne so cene novogradenj? Bistveno višje od tistih, ki jih je za Celovške dvore določila DUTB. V Belle vie Tivoli se cene stanovanj gibljejo od skoraj 104 tisočakov za garsonjere do 770 tisočakov za tripleks terasno stanovanje. Dvosobno stanovanje s kabinetom in atrijem stane skoraj 198.000 evrov, pri čemer je stanovanjske površine 67 kvadratnih metrov, zunanje površine pa še dobrih 22 kvadratnih metrov. V Zelenih Jaršah se cene gibljejo od 97.000 evrov za garsonjero do dobrega četrt milijona evrov za trisobno stanovanje z 81 kvadratnimi metri notranjih površin in 45 kvadratnimi metri terase.
