Pred dobrim letom je zaradi nedovoljene proizvodnje in prodaje pripravkov za zatiranje čebeljega zajedavca varoja izbruhnila afera z medom. Poročali smo, da je sodišče proizvajalca teh pripravkov Marka Debevca oglobilo s 120.000 evri. Ena od posledic medene afere je tudi nedavna ustanovitev strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev, ki ima trenutno 57 članov, ti pa približno desetino vseh čebeljih družin v državi.
Afera z medom pripomogla k združitvi profesionalcev
»Čebelarska zveza Slovenije bolj ali manj generira afere in s svojim delom ne zastopa čebelarjev, posebej ne večjih, mislim pa, da tudi majhnih ne. Ugotovili smo, da je bolje, če sami neposredno povemo, kaj mislimo in kaj je prav,« nam je razloge za razvezo profesionalnih čebelarjev s Čebelarsko zvezo Slovenije (ČZS) pojasnil Boris Seražin, predsednik čebelarskega strokovnega združenja, ki si prizadeva, da bi imelo v svetu za čebelarstvo (to je posvetovalni organ kmetijskega ministra Dejana Židana) svojega predstavnika, a jim to še ni uspelo.
Na vprašanje, ali so se profesionalni čebelarji z ustanovitvijo združenja izločili iz ČZS, nam je Seražin, ki je s približno tisoč panji drugi največji čebelar v državi, odvrnil: »Da in ne. Ugotovili smo, da imamo druge interese kot ČZS in da kakšno njeno delo tudi ni strokovno, zato smo mimo nje ustanovili svoje združenje, smo pa vsi ostali člani zveze.« Je bila povod za samostojno pot tudi lanska afera z medom, vprašamo Seražina. »Z delom ČZS nismo bili zadovoljni že veliko let, afera z medom pa je pomagala, da smo se združili.«
Za izgube čebel kriva tudi malomarnost čebelarjev
Ena prvih potez strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev je bilo pisno stališče o tem, zakaj v Sloveniji izgubljamo čebele. Seražin pojasnjuje: »To je bil odgovor na akcijo ČZS, ki je spet hotela za izgube čebel okriviti veterinarje Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI). NVI je naredil, kar mora, dal je vsa sredstva za zatiranje čebeljega zajedavca varoja, ki so na voljo na svetu. Čebelarji imamo torej vsa orožja, uporabiti jih pa moramo sami. In tukaj so težave. Pomembno je, kdaj se zdravila uporabijo in kako. Toda nekateri registriranih sredstev ne uporabljajo ali jih ne znajo uporabljati po veterinarskih navodilih. Imamo tudi čebelarje, ki imajo pet panjev, pa ne pridejo na nobeno srečanje ali predavanje. Ni jim mogoče dopovedati, da je zatiranje varoj nujno, da brez tega ni čebelarstva in da s tem, ko ne zatirajo varoj v svojih panjih, delajo škodo tudi drugim čebelarjem.«
Veterinarji NVI, ki sodi pod okrilje Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, so zato predlagali pripravo pravilnika o čebelji bolezni varoza, na podlagi katerega bodo lahko predpisovali, kdaj in s katerim zdravilom je treba zdraviti na katerem območju. »In vsi, ki tam čebelarijo, bodo morali uporabiti to zdravilo. Če ga ne bodo, bodo predpisane sankcije. Zdaj jih ni. Prepričan sem, da bo ta novost, ki naj bi zaživela do konca tega leta, rešila slovensko čebelarstvo,« pravi dr. Tadej Malovrh, predstojnik NVI.
