S sklepi strateškega pregleda obrambe, ki predstavlja temeljito in dolgo pričakovano inventuro slovenskega obrambnega sistema, se je vlada seznanila že konec lanskega decembra. A če odštejemo poglavitno ugotovitev ministrske ekipe – da je v času vlade Boruta Pahorja prišlo do znatnega zastoja razvoja obrambnih zmogljivosti in omejenih možnosti države za spoprijemanje s prihodnjimi grožnjami nacionalne varnosti – vlada bistvenih sklepov k analitičnemu dokumentu obrambnega ministrstva vse do danes ni sprejela. Še več: predlog obrambnega ministrstva, da naj se obrambni proračun v naslednjem srednjeročnem obdobju (do leta 2025) nujno in postopoma nominalno dviguje za 30 do 45 milijonov evrov letno, so vladniki zavrnili oziroma ga zmanjšali za polovico.
Problem naj rešuje druga vlada
Vlada se je sicer zavezala, da bodo pri pripravi proračunov v naslednjem srednjeročnem obdobju upoštevali možnosti postopne nominalne rasti – kot že rečeno, le za od 20 do 30 milijonov evrov na leto s ciljem postopnega približevanja prilagojene vrednosti dane zaveze Natu o višini obrambnih izdatkov (dva odstotka BDP). Srednjeročno obdobje glede na že sprejete proračune za letošnje in prihodnje leto pomeni zgolj prelaganje bremena na neko drugo, prihodnjo vlado.
Aktualna vlada obrambnemu ministrstvu predlaga, naj upoštevajoč spreminjajočo se mednarodno varnost sprejme ustrezne ukrepe za preseganje trenutnega stanja v sistemu. A vlada konkretnih odgovorov na ugotovljeno potrebo po nominalni rasti obrambnih izdatkov nima.
Prestara vojska brez denarja
Krovni zakon obrambnega sistema, katerega implementacijo je obrambno ministrstvo glasno napovedovalo že lansko jesen, vendar ga vse do danes ni oddalo niti na vlado, je v konec januarja končani že drugi javni obravnavi po naših informacijah doživel precej hladen tuš. Nekoliko boljši naj bi bil obrambnemu zakonu podrejeni zakon o službi v SV, a tudi ta zakon zatečenega stanja kadrovsko precej prestare vojske ne more rešiti. Vojsko lahko rešijo le dodatni milijoni, a teh vlada kljub jasnim pozivom generalštaba, obrambne ministrice in stroke ne zagotavlja. Najprej se bo morala odločiti, kakšno strategijo bo ubrala pri prenavljanju delovanja obrambnega sistema, ki, kot piše v strateškem pregledu, »zahteva celovit medresorski pristop, pri nekaterih ukrepih pa bo potrebno tudi sodelovanje državnega zbora«.
Brez denarja zgolj dobronamerno priporočilo
Strateški pregled obrambnega resorja poleg zagotavljanja obrambe lastni državi in nadaljevanja aktivnosti na mednarodnih operacijah za SV predvideva »namensko in selektivno opremljanje«, pri čemer je cilj, kot piše v dokumentu, »zagotoviti premestljivost najmanj 50 odstotkov kopenskih sil in vzdržati najmanj deset odstotkov sil v visoki stopnji pripravljenosti na nacionalnem ozemlju ali na mednarodnih misijah«. A tudi ti cilji in številke bodo ob nespremenjenem tempu financiranja SV ostali zgolj dobronamerno priporočilo. SV, ki je nekoč tvorila štiri oklepno-mehanizirane bataljone (danes nima niti enega), bo kljub strateškim dokumentom in pregledom očitno še naprej ostala vojska, ki ne premore niti osnovne artilerijske podpore.
