A Plečnik tu ni zgradil nikakršne tržnice, temveč je obzidal breg Ljubljanice od Tromostovja do Zmajskega mostu. Ob Kresiji je zgradil ribarnico in nad njo pokrito stebrišče, od Pogačarjevega trga do Zmajskega mostu pa (s prekinitvijo za načrtovani Mesarski most) dvonadstropne mesnice: spodaj skladišče, zgoraj prodajalna, nekje vmes pa pokrite terase z razgledom na reko. Naknadno je na posebno naročilo ob koncu teh mesnic zgradil še javno stranišče. Res monumentalnim Plečnikovim mesnicam so ironično-ljubkovalno rekli mesarske Žale. A namenu, za katere jih je zgradil Plečnik, večina ne služi več: spremenili so jih v lokalčke, pešci pa ne moremo več hoditi pod streho stebrišča, spodrinili so nas mizice in stoli zelo različne estetske vrednosti. Toliko o Plečnikovi kolonadi, ki se vidi z Vodnikovega trga.
Plečnik je kot drevnino za posaditev praznega prostora na Vodnikovem trgu izbral gledičije. Ta drevesa so bila lep in smiseln okras ob nekdanjem Plečnikovem zidu redovniškega vrta (zdaj je tam rob Trga republike k Šubičevi ulici). To je čudovito oblikovan visok zid samostanskega vrta, pred njim pa na zelenici stojijo drevesa z veličastnimi trni. Na Vodnikovem trgu pa gledičije niso prav nič posrečene: trne so jim iz razumljivih razlogov odstranili, a ti so glavni okras tega drevesa, dobre sence ne dajejo, s svojimi stroki pa dolgo smetijo. Zato je v zvezi s temi gledičijami Plečnika bolje zamolčati.
Kar zadeva ta del Plečnikove pozidave brega Ljubljanice, imam hudo mešane občutke. Po eni strani vzbuja občudovanje to, kar je Plečnik postavil (z izjemo stranišča ob Zmajskem mostu), po drugi strani pa bijeta v oči dva greha zoper tam stoječa starejša arhitekturna bisera. Veličastna baročna palača semenišča, ki jo spredaj krasita Mislejeva kipa, je imela zadaj krasno vodno fasado, s katero je gledala na Ljubljanico. Zdaj pa ob reki stojita dve etaži Plečnikove zgradbe, pred drugo etažo je dovozna cesta, nekoliko niže pod njo cesta med Pogačarjevim in Vodnikovim trgom, tudi ta dvignjena nad nekdanji vhod, tako da v pokrito tržnico, ki je nastala iz nekdanjega dvorišča, vodijo stopnice navzdol. Nekdaj čudovita vodna fasada je s tem povsem razvrednotena. Drugi greh je sokrivda naročnika in arhitekta – javno stranišče ob Zmajskem mostu, zaradi katerega je pohabljen ta prekrasni secesijski most. Plečnik je bil vrhunski in občudovanja vreden arhitekt, toda tu se občudovanje meša z žalostjo, saj je svojo idejo uveljavil na škodo vrhunskih dosežkov predhodnikov.
A čudno usodo je imel Trg (Plac) že pred Plečnikom. Kot je znano, je nastal, ko se odgovornim ni zdelo vredno obnavljati od potresa poškodovane stavbe liceja, pred katero je stal spomenik njenega nekdanjega ravnatelja Valentina Vodnika. Tako je ostal Vodnikov spomenik na čistini, za hrbtom pa so mu naredili sejmišče za krakovske in trnovske vrtnarske pridelke ter za kmečke pridelke okoličanov. Trnovski vrtovi so danes izginili pod bloki, precejšnji del krakovskih je izgubil funkcijo. Z barbarskim uničenjem trnovskih vrtov smo se morali žal sprijazniti. Dragocenost Trga danes ohranjajo pridelki, ki prihajajo neposredno od pridelovalcev. In te velja tu obdržati, z garažo pod Trgom ali brez nje. A tisti, ki jim je tuja zgodovina našega mesta, naj nam prizanesejo z izmišljanjem novih imen.
Če bo kdaj zgrajena podzemna garaža (ob ohranitvi arheološko vrednega), bo to tudi priložnost za izboljšanje stanja na površju Trga. Pa tudi če bo zamisel o garaži padla, so ti problemi odprti.
Božidar Debenjak, Ljubljana