Endivija ali zimska solata, kot ji ponekod pravijo, je bližnja sorodnica cikorije, iz katere naj bi se razvila. Poznamo vsaj dve različici, ena ima bolj gladke liste, druga pa drobno nazobčane. Zelo cenjena solatnica, ki jo pripravljamo na različne načine, uspeva tako poleti kot jeseni in pozimi, tako jo lahko imamo na mizi vse leto. Izvira iz Sredozemlja in Južne Azije, že stari Egipčani, Grki in Rimljani pa so jo uporabljali kot zelenjadnico. Iz Sredozemlja se je njeno pridelovanje širilo v Francijo, Nemčijo, na Nizozemsko in že v srednjem veku so jo začeli beliti – povezovali so liste, da so notranji postali sočnejši in krhki. Dandanes je endivija v zahodni Evropi izredno pomembna zelenjava; največ je pridelajo Italijani, Francozi, Španci in Nizozemci. V naših krajih jo največkrat pripravljamo kakor navadno zeleno listnato solato, torej zabeljeno s česnom, kisom, oljem in soljo, ampak se odlično obnese pripravljena še na marsikateri drugi način, tako hladen kot topel. Njen rahlo grenak okus namreč lepo sovpada s številnimi jedmi. Načinov priprave je toliko, kolikor jih boste dopustili svoji domišljiji, ki lahko v tem času že počasi postaja nekoliko pomladansko navdihnjena.