Število prijav lobističnih stikov strmo narašča, a jih v komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) ne uspejo procesirati. Tako je KPK na svoji spletni strani objavila prijavljene lobistične stike do oktobra lani, za november zgolj dva, za december pa nobenega. Pravijo, da je to zaradi kadrovske stiske, zaposlenim pač ne uspe predelati vseh podatkov. Pred javno objavo določenega lobističnega stika morajo namreč preveriti, ali gre res za lobistični stik ali gre morda zgolj za sestanek. »Trudimo se, da bi bili podatki o lobističnih stikih na spletno stran vneseni v najkrajšem možnem času, a nam sistematizacija omogoča le eno osebo, ki se ukvarja s področjem lobiranja. Finančne in kadrovske omejitve nam v danih razmerah torej onemogočajo ažuren vnos prejetih zapisov lobističnih stikov,« so potarnali v KPK.
Do zamika pri vnosu podatkov o lobističnem stiku poleg tega prihaja tudi zato, ker so prijave lobirancev lahko nepopolne ali pa posredovane z zamudo, so dodali v KPK. A z enako težavo se je komisija bržkone soočala tudi v času, ko jo je vodil sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič, pa takrat tovrstnih zamud ni bilo.
Premoženje še nepreverjeno
Hkrati so v KPK po naših informacijah pridelali tudi precejšen zaostanek pri preverjanju premoženjskega stanja javnih funkcionarjev. Težava po naših informacijah ne nastaja toliko na strani zavezancev, ki morajo sporočati KPK podatke o svojem premoženjskem stanju ob nastopu javne funkcije, pač pa kasneje, pri obdelavi teh podatkov v KPK. Tudi v tem primeru se v KPK izgovarjajo na že omenjene finančne in kadrovske stiske. »Komisija lahko opravlja le naključne nadzore premoženjskega stanja po kategorijah zavezancev,« pravijo v KPK. Tako so za zdaj pregledali le premoženjsko stanje funkcionarjev lokalne samouprave, ki so bili leta 2014 izvoljeni za župana ali imenovani za podžupana, ter nekdanjih županov ali podžupanov. Do drugih javnih funkcionarjev, denimo predsednika vlade ali državnega zbora, kot kaže, še niso prišli.
»Glede na število zavezancev je ročna obdelava podatkov skoraj nemogoča, saj ima komisija na današnji dan od uvedbe elektronskega sistema že 15.040 zavezancev,« so povedali v KPK. »Komisija je tako pod tem senatom iskala najustreznejše rešitve, za katere želi, da se upoštevajo pri spremembah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, in po sprejemu bo pripravila tudi ustrezno metodologijo. Želimo, da bi bil sistem čim bolj informacijsko podprt tako pri pridobivanju dokumentacije kot pri objavi podatkov ter da bi stremel k antibirokratizaciji sistema,« so dodali.
Enako število zaposlenih
Tako v tem trenutku v KPK ne vedo niti tega, ali morda kateri od zavezancev ni izpolnil svoje zakonske obveznosti in komisiji ni sporočil svojega premoženjskega stanja. »Ali so zavezanci, med drugim poklicni funkcionarji ter nepoklicni župani in podžupani, ob nastopu funkcije komisiji sporočili podatke o premoženjskem stanju, komisija ugotavlja šele na podlagi uvedenih nadzorov premoženjskega stanja. Vse kategorije funkcionarjev niso bile predmet nadzora, zato števila funkcionarjev, ki ob nastopu funkcije niso prijavili premoženja, ni mogoče oceniti. Če pa ugotovimo, da določen zavezanec ni sporočil podatkov, kot zahteva zakon, ga pozovemo, naj to stori,« so povedali v KPK. To je sicer prekršek. Lani so v KPK izdali 46 prekrškovnih odločb z izrekom globe, 82 opominov in 103 opozorila.
Skoraj samo po sebi se ponuja pojasnilo, da so kadrovske in finančne omejitve, ki jih KPK navaja kot razlog za pridelane zaostanke, posledica morebitnega kadrovskega krčenja v zadnjih letih. A kot kažejo podatki, ni tako; ob koncu leta 2012, ko je KPK vodil sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič, je bilo na komisiji skupno zaposlenih 40 oseb, in sicer on sam z obema namestnikoma, 15 strokovnjakov v uradu komisije, 17 v službi za nadzor in preiskave ter pet v centru za integriteto in preventivo. Tedaj so prejeli 1888 prijav sumov korupcije in jih od tega rešili 1841 ter sprejeli 1393 zaključnih poročil o sumu korupcije.
Ob koncu lanskega leta je bilo v KPK skupaj zaposlenih 39 oseb, poleg predsednika Borisa Štefaneca in namestnikov še 15 v uradu komisije, 15 v službi za nadzor in preiskave ter šest v centru za integriteto in preventivo. Podatkov o številu rešenih zadev v lanskem letu še ni, so pa, za primerjavo, leta 2015 v KPK prejeli le 1083 prijav sumov korupcije, skupaj z zaostanki iz prejšnjih let pa jih rešili 1575. Poleg tega so sprejeli 605 zaključnih poročil o sumu korupcije. A v KPK poudarjajo, da podatki o številu zaposlenih niso merodajni, saj naj bi se predvsem obremenitev sodelavcev na posameznih področjih izredno povečala. Toda, kot kažejo podatki, se je izrazito povečalo le število prijav lobističnih stikov.
