Leta 2019 naj bi v Brežicah začeli graditi prvi del vzhodne obvoznice, vključno z novim mostom čez Savo. Dobrih 1500 metrov dolg odsek od krožišča pri avtocestnem priključku na Čatežu ob Savi do križišča za Dobovo naj bi predali v uporabo najkasneje leta 2022. Tako je napovedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič konec tedna, ko je v Brežicah z županom Ivanom Molanom podpisal dodatek k protokolu glede izgradnje obvoznice. Gradnja prvega dela naj bi tako potekala sočasno z gradnjo akumulacijskega jezera hidroelektrarne (HE) Mokrice, kar je za občino ključnega pomena. Če bi novi most, predviden v območju bodoče akumulacije, gradili šele po izgradnji elektrarne, bi bila izvedba mostu po Gašperšičevih besedah bistveno zahtevnejša in dražja.
Trasa dvopasovne obvoznice, dolge 4951 metrov, na kateri bo hitrost omejena na 80 kilometrov na uro, je predvidena od trgovskega središča Intermarket, kjer naj bi se nanjo navezala bodoča nova povezava Krško–Brežice, nato poteka severno od železnice vse do Bukoška, kjer preide na južno stran železnice, ter nato naprej do obstoječega avtocestnega priključka na Čatežu. Njena ocenjena vrednost je nekaj več kot 55 milijonov evrov, prvi odsek, za katerega so sredstva v državnem proračunu že zagotovljena, pa 15 milijonov evrov.
Obvoznica naj bi bistveno razbremenila mesto
Kot pojasnjujejo na občini, je bil prvi korak k uresničitvi ideje o obvoznici narejen leta 2008 s podpisom protokola o ureditvi medsebojnih razmerij pri gradnji vzhodne obvoznice. S tokratnim podpisom dodatka k protokolu pa se obe strani dejansko zavezujeta izgradnji prve etape, medtem ko je načrt izgradnje preostalega dela obvoznice za zdaj še neznanka.
Po Molanovih besedah gradnja odseka vključno s 487 metrov dolgim mostom pomeni za Brežice predvsem zanesljivejši in trajnejši prehod čez Savo. Mesto sicer prek Save povezujeta dva mostova, a je stari železni most zaradi dotrajanosti zaprt in čaka na obnovo, edini preostali most med Čatežem in Brežicami pa je, kot pojasnjuje Molan, zelo obremenjen. Projekt sicer zajema tudi obnovo tega mostu.
»Če se na njem zgodi nesreča ali pa v primeru njegove rekonstrukcije bi bil promet v Brežicah praktično onemogočen.« Kot dodaja Molan, bo celotna obvoznica omogočila bistveno boljšo navezavo proti Bizeljskemu in naprej proti Mariboru, »rešila« bo problematiko nivojskih križanj, prehodov za pešce in kolesarje ter predvsem razbremenila samo mesto. Po podatkih direkcije za infrastrukturo se z novo obvoznico ukinejo nivojski prehodi čez železnico v Bukošku, Cundrovcu in Brezini, predvideni pa so dva nadvoza čez železnico, šest manjših mostov in štiri križišča.
Gradnja hkrati s hidroelektrarno
Brežiški občinski svetniki so sicer sredi februarja sprejeli sklep za izdajo soglasja za gradnjo objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture za HE Mokrice, a hkrati odločili, da ga državnim organom posredujejo šele po podpisu omenjenega protokola za gradnjo obvoznice, ki bo potekala hkrati z gradnjo HE. Ker se je podpis konec tedna zgodil, tako tudi ni več ovir za posredovanje omenjenega soglasja.
Kot dodajajo na brežiški občini, program za izvedbo infrastrukture, vreden 80 milijonov evrov, med drugim zajema ureditev gradbiščne dostopne poti ob regionalni cesti Križaj–Čatež ob Savi na odseku med gostilno Budič in ŠRC Grič, ki naj bi jo po gradnji preuredili v vzdrževalno pot in jo bodo lahko uporabljali pešci in kolesarji. Izjemno pomemben del programa pa je protipoplavna ureditev za zaščito pred visokimi vodami Save za naselja Mihalovec, Loče, Rigonce ter izboljšanje poplavne varnosti pred visokimi vodami Krke s protipoplavnimi varnostnimi nasipi. ds
