V preteklem tednu objavljena februarska anketna proizvodna in storitvena aktivnost za ZDA sicer nakazuje, da je ameriško gospodarstvo rahlo izgubilo na zagonu. Kljub temu vrednost krepko nad 50 še vedno nakazuje na solidno krepitev. Do februarja objavljeni podatki tako nakazujejo na okvirno 2,5-odstotno rast (prevedeno na letno raven) največjega gospodarstva v prvem četrtletju letošnjega leta, kar je najvišja rast po prvi polovici leta 2015. Hkrati anketni podatki o aktivnosti kažejo na nadaljevanje trenda ustvarjanja delovnih mest v ZDA. Februarja naj bi jih bilo spet ustvarjenih več kot 150.000. Tako ne čudi, da je ameriški Home Depot, ki prodaja izdelke za dom, z objavo rezultatov za zadnje četrtletje preteklega leta presegel pričakovanja analitikov. Bolj optimistični Američani kljub rasti obrestnih mer, ki otežuje večje nakupe, vlagajo tudi v izboljšanje lastnih nepremičnin. Optimizem potrošnikov gre na roko tudi trgovski družbi Wall Mart. Čeprav je bil glavni fokus pri objavi rezultatov spletna prodaja, kjer je zmagovalec v zadnjih letih Amazon, pa velja omeniti, da je prodaja v trgovinah družbe, ki so odprte vsaj eno leto, porasla za 1,8 odstotka. To je precej hitreje od pričakovanj in tudi najhitreje v zadnjih 4 letih.
Pomlad pa prihaja tudi na staro celino. Kar nekaj objav kaže, da se okrevanje evrskega območja krepi. Anketni indeks prihodnje proizvodne in storitvene aktivnosti je februarja porasel na 56, kar je najvišja vrednost v zadnjih 6 letih in kaže na pospešek pri okrevanju evrskega gospodarstva. Pozitivno je dejstvo, da je izboljšanje prisotno v večini evrskih članic. Prebivalci evrskega območja namreč z upadanjem stopnje brezposelnosti postajajo čedalje bolj optimistični in več trošijo, kar znižuje zaloge družb in posledično dviguje optimizem menedžerjev. Ti povečujejo proizvodnjo, tudi z dodatnim zaposlovanjem, kar še dodatno znižuje stopnjo brezposelnosti, posledično pa preprečuje, da bi se pozitivna povratna zanka pretrgala. Iz Markitovega poročila je tudi razvidno, da je deflacija danes že stvar preteklosti, saj je bila februarja tako v Franciji kot Nemčiji zaznana najhitrejša rast cen vhodnih surovin vse od sredine leta 2011. Predvsem v Nemčiji, kjer je stopnja brezposelnosti najnižja po letu 1991, podjetja lahko že prevalijo višje stroške na potrošnike. Po drugi strani družbe v Franciji, podobno kot velja za večji del evrskega območja, ob še vedno nadpovprečni brezposelnosti višje stroške le s težavo prevalijo na kupce. Posledično še ne moremo govoriti o inflacijskih pritiskih, ki bi denimo spremenili retoriko Evropske centralne banke (ECB). To bo mogoče šele v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo stopnja brezposelnosti upadla proti tako imenovani polni zaposlenosti, ko dodatno zniževanje brezposelnosti ustvarja pritisk na rast plač in s tem tudi na inflacijo. Do takrat pa bo ECB zaradi negotovosti ob prihajajočih volitvah v evrskem območju in pogajanj Velike Britanije za izstop iz EU ostala na preži in ohranila izjemno ohlapno politiko. Slednje je v kombinaciji z decembrskimi ukrepi, ko je ECB razširila nabor možnih nakupov, vodilo proti novemu mejniku pri varnih naložbah. Zahtevana donosnost 2-letne nemške državne obveznice je pretekli teden prvič upadla proti –1 odstotku letno. Plastično povedano: če Nemčiji posodite 100 evrov, dobite čez 2 leti vrnjenih približno 98 evrov. Tesla Motors, ena najbolj vročih delnic v zadnjem času, je ob objavi rezultatov v preteklem tednu po manj kot letu dni napovedala novo dokapitalizacijo. Tečaj delnice se je posledično kljub nižji izgubi od pričakovane v zadnjem četrtletju leta 2016 po objavi te informacije znižal za več kot 6 odstotkov. Uspešnost poslovnega modela družbe je močno odvisna od same popularnosti med vlagatelji, saj podjetje sredstva za širitev pridobiva predvsem z dokapitalizacijami. Slednje pa ji omogočajo izjemno visoka vrednotenja, s čimer je tudi vsakokratno razvrednotenje obstoječih delničarjev družbe znatno manjše kot sicer. Tesla je namreč danes kljub približno 15-krat manjši prodaji od BMW na borzi vredna že skoraj toliko kot slednji. Vlagatelji v delnice Tesle lahko tako le upajo, da družba ne bo izgubila na priljubljenosti. To bi namreč ob znižanju tečaja močno otežilo pridobivanje finančnih virov prek dokapitalizacij, kar bi lahko celo ogrozilo njeno poslovanje.
