Dve leti po umoru enega vodilnih ruskih opozicijskih politikov Borisa Nemcova so se v spomin na ta dogodek v nekaj ruskih mestih zbrali na protestih nasprotniki Putinove vladavine, ki ji očitajo nedemokratičnost, obračunavanje z opozicijo in teptanje temeljnih človekovih pravic. Nemcova, ki je bil celo podpredsednik vlade v času Jelcina, so ustrelili na mostu nedaleč od Kremlja kmalu po njegovem nastopu na radiu, na katerem je ponovno pozval k novim protestom proti Putinovemu režimu in zahteval poštene volitve. Oktobra lani se je začelo sojenje domnevnim storilcem.
Spet »krivi« Čečeni
Na zatožni klopi sedi pet Čečenov, med katerimi pa ni Zaura Dudajeva, nekdanjega častnika tajnih služb čečenskega promoskovskega voditelja Ramazana Kadirova, ki naj bi bil vodja skupine. Ne glede na izid sojenja poznavalci opozarjajo, da se v vrsti političnih umorov (novinarjev in politikov) kot »krivci« praviloma pojavijo Čečeni ali pripadniki nekaterih drugih narodov iz azijskega dela Rusije, nikoli pa v resnici ne najdejo naročnikov. Opozicija vztraja, da vse sledi vodijo v Kremelj, a tega sodiščem nikoli ni uspelo dokazati. Pravijo, da zato, ker tega niti niso želela.
K čim bolj množični udeležbi na protestih je pozval tudi eden od opozicijskih voditeljev Vladimir Kara Murza, ki v tujini okreva po hudi zastrupitvi, ki je bila posledica kemičnega atentata, kakršnega ni preživel Aleksandar Litvinenko, ki so ga s polonijem zastrupili ruski agenti.
Zapor za protestnike
Nekaj tisoč protestnikov se je zbralo kljub zelo striktnemu zakonu, ki prepoveduje proteste in predvideva zelo hude kazni (več let zapora in do milijona rubljev) za tiste, ki v 180 dneh trikrat kršijo prepoved demonstriranja, pa čeprav gre za tihe in nenasilne proteste, tudi ko to počnejo osamljeni posamezniki.
Majhno zadoščenje so dobili Putinovi nasprotniki v soboto, ko so iz zapora, kjer bi moral sedeti dve leti in pol, izpustili opozicijskega aktivista Ildarja Dadina. Ustavno sodišče je zahtevalo revizijo procesa zaradi procesnih, pa tudi vsebinskih napak. Dadina so namreč obsodili na osnovi omenjenega zakona, a se je ustavnemu sodišču zdelo, da zgolj mirno stanje na ulici s protestnim plakatom nad glavo le ni dovolj »velik greh« za tako drastično kazen. sz
