Južnoafriška policija je končno preprečila pogrome nad tujimi priseljenci med demonstracijami. Takšni protesti so se v zadnjih dveh tednih vedno končali z ropanjem trgovinic in lokalov, ki so v lasti predvsem Somalcev, Etiopijcev in Pakistancev. Tokrat je v predmestju Pretorie policija z gumijastimi naboji, solzivcem in vodnimi topovi še pravi čas preprečila ropanje trgovin in lokalov. Po uradnih podatkih je pridržala 136 ljudi. Predvsem je pomembno, da je ločila najbolj agresivni del protestnikov od tujcev, Somalcev in Pakistancev, saj sta se obe strani pripravljali na spopad z noži, mačetami in gorjačami.

V Skladu Nelsona Mandela pa so kritizirali oblasti, ker so sploh dovolile demonstracije, ki so jih označili za »pohod sovraštva«. Južnoafričani iz revnim mestnih predelov pa zagovarjajo nasilje nad tujci, meneč, da je čas za »čiščenje« območij, kjer se je razbohotil kriminal, še posebno prostitucija in prekupčevanje z niaopom, mamilom, ki je mešanica s heroinom slabe kakovosti.

V Nigeriji vračajo z isto mero

Domače skupine za samoobrambo pa vidijo rešitev v izgonu tujcev, ki so v veliki večini iz drugih držav Afrike. Zlasti Nigerijcem očitajo prekupčevanje z mamili. Nigerijska vlada je v četrtek poklicala na pogovor južnoafriškega veleposlanika, da bi mu zaradi nasilja nad priseljenci v več južnoafriških mestih izrazila svojo »veliko zaskrbljenost«. Morda je zato v petek med novim poskusom pogroma južnoafriška policija končno odločno ukrepala. V Nigeriji so se pred tem domačini znesli nad tamkajšnjimi sedeži južnoafriških podjetij. Poleg tega je predsednik nigerijske Nacionalne zveze študentov zagrozil s pogromi nad Južnoafričani, ki živijo v Nigeriji. Ne gre pa za prvi in najhujši val nasilja nad tujci, ki ima najbrž glavni vzrok v dejstvu, da je raven brezposelnosti kar 27-odstotna. Leta 2008 so bili glavna tarča napadov Zimbabvejčani. Umrlo je 62 ljudi. Leta 2015, ko je bilo smrtnih žrtev sedem, pa so se napadi preusmerili na trgovine tujih priseljencev z utemeljitvijo, da ti sistematično uničujejo trgovine na drobno južnoafriških črncev. Tokrat tujcem očitajo kriminal vseh vrst. A tudi vladajoči politiki pogosto spodbujajo takšne predsodke proti tujcem. Predsednik Jacob Zuma je nedavno izjavil: »Ne ukvarjajo se vsi tujci s kriminalom. Nekaj se jih, nekaj ne.«

Vsekakor je to nasilje nad tujci okrnilo podobo Južne Afrike kot države sožitja različnih skupnosti, ki si jo je pridobila po koncu rasističnega apartheida pred več kot 20 leti. Ta država, kjer živi močna belska skupnost, pa je kljub visoki ravni brezposelnosti še vedno gospodarsko najmočnejša v Afriki, zaradi česar je privlačna za veliko prebivalcev drugih držav te najrevnejše celine. Vlada je sicer še lani v svojem poročilu dokazovala, da je med 55 milijoni prebivalcev Južne Afrike samo še 1,6 milijona rojenih v tujini, še leta 2011 jih je bilo 2,2 milijona.