Ko sta dr. Jure Knez in Andrej Orožen, ustanovitelja zasavske gazele Dewesoft, začela uresničevati idejo o podjetniškem pospeševalniku Katapult, sta si želela vanj privabiti mlada podjetja sorodnih dejavnosti, saj jim njihovi strokovnjaki na ta način najlažje pomagajo.
Imela sta prav, saj se je v začetku leta k njim čez noč preselila študentska ekipa Spacelink. Za čez noč, natančneje, saj mladi navdušenci nad vesoljsko tehnologijo v Gabrsko največkrat pridejo ob petkih zvečer in tam do jutranjih ur razvijajo svojo raketo Stello, ki bi jo radi čim prej poslali v vesolje.
Najprej želijo doseči rob vesolja
Njihov dolgoročni cilj je osvojiti trg mikro- in nanosatelitov, vendar pri razvoju raket preprosto ni mogoče preskočiti določenih korakov, sta povedala Vid Selič in Tjaš Cvek, člana 20-članske ekipe prvega slovenskega vesoljskega projekta. Prvi veliki cilj je zato doseči rob vesolja. »Že tu se odprejo priložnosti na trgu, ki omogočajo nadaljnji razvoj rakete. Na poti do roba vesolja in dlje pa nas čaka neprestano učenje in izpopolnjevanje naše tehnologije do točke, kjer bo ta ustrezna za zanesljive izstrelitve nanosatelitov,« sta pojasnila sogovornika in dodala, da bo njihova raketa Stella 1 za naročnike zanimiva že takrat, ko bo med letom dosegla nekaj minut breztežnosti.
»Materiali na mikro- in makronivoju se v breztežnosti obnašajo drugače kot na Zemlji. Zato je eksperimentiranje v mikrogravitaciji zanimivo za potrebe znanstvenih raziskav. Če poskrbimo, da bo naša raketa cenovno konkurenčna, in zagotovimo dovolj dolg čas v mikrogravitaciji, potem nam eksperimentalnega dela ne bo manjkalo,« svoj potencial na trgu vesoljske tehnologije vidijo v Spacelinku.
Ogromno predpriprav
Ekipa inženirjev je projekt začela lanskega junija, torej leto pred predvideno izstrelitvijo Stelle 1 na višino 10 tisoč metrov. Vendar pa je bil ta cilj preveč ambiciozen, saj so izstrelitev prestavili na jesen. Ogromno dela je bilo namreč treba vložiti, še preden so izdelali prvo komponento rakete. »Za nami so številni izračuni, simulacije ter interni sestanki o inženirskih izzivih, s katerimi smo se srečevali. Zgolj za prvo stopnjo, to je statični test, bomo porabili več tisoč evrov, v to številko pa seveda niso vštete vse ure, ki smo jih vložili mi ter drugi posamezniki in podjetja, ki so nam pomagali v naši misiji,« je povedal Selič in dejal, da so trenutno na točki, ko so vse pomembne komponente za statični test že izdelane ali pa so v izdelavi.
»Treba jih je še sestaviti, individualno testirati, nato pa se lahko premaknemo na pravi test raketnega motorja SL-1, ki bo predvidoma v začetku maja,« sta napovedala Selič in Cvek.
Vse skupaj so bistveno pospešili prav s postavitvijo laboratorija v Trbovljah. »Pri Dewesoftu premorejo veliko mero vizionarstva in očitno so prepoznali potencial našega projekta ter nas posledično tudi podprli. Poleg prostorov nam asistirajo tudi s strokovnimi izkušnjami ter dostopom do njihove vrhunske merilne opreme,« sta povedala sogovornika Spacelinka, kjer so počaščeni, da imajo priložnost sodelovati s podjetjem, ki je že močno prisotno v vesoljski industriji. »In dokazali bomo, da smo vredni njihovega zaupanja,« so odločeni mladi inženirji, ki so s Katapultom pridobili tudi mnoge druge povezave, ki so jim v pomoč na različnih nivojih.
»Spacelink za našo ekipo že dolgo ni več le študentski projekt, saj vanj vlagamo praktično ves svoj prosti čas,« dodajata Vid Selič in Tjaš Cvek. Trenutno vso energijo usmerjajo k izpolnitvi potrebnih korakov za izstrelitev rakete Stella 1, ki bo v nebo poletela predvidoma jeseni. »Dolgoročno pa nam tehnologija, ki jo razvijamo, lahko omogoči veliko več kot le enkraten projekt. Stremimo k temu, da z razvojem in trdim delom lahko dosežemo tako premike v znanosti kot tudi v slovenskem gospodarskem prostoru. Morda se sliši ambiciozno, a z ekipo si gotovo želimo, da bi v prihodnosti Spacelink prerasel v podjetje, ki bi ponudilo delovna mesta tako nam, sedanjim članom ekipe, kot tudi drugim,« je o dolgoročnih načrtih prvega slovenskega vesoljskega projekta povedal član ekipe Spacelink Tjaš Cvek.
