V raškem družinskem podjetju Orodjarstvo Gorjak, ki je bilo lani prepoznano za gazelo dravsko-pomurske regije, so načrtovali, da bodo v začetku letošnjega leta že lahko razširili proizvodnjo, vendar jim je gradnjo v veliki meri zavleklo slabo vreme, svoje sta dodala tudi birokracija in pridobivanje dovoljenj, tako da se je gradnja zavlekla v zimo, kar je pomenilo, da bo širitev končana šele v drugem četrtletju 2017. Marko Gorjak, namestnik direktorja podjetja, ki je specializirano za izdelavo vseh vrst orodij, še posebno za avtomobilsko industrijo, predvideva, da bo širitev s sedanjih 2000 kvadratnih metrov na 2800 končana aprila.
Največja investicija v zgodovini podjetja
»Zato še ne moremo zagnati novega stroja, ki nam bo omogočil izdelovanje še večjih orodij, in sicer do 45 ton. To nam bo izboljšalo konkurenčnost, saj je konkurenca v izdelavi malih orodij do treh ton izjemno velika. Investicija v nov stroj, ki je največja investicija v zgodovini podjetja, in v širitev proizvodnih prostorov nas bo stala 1,3 milijona evrov. Ker gradnja še ni končana, imamo proizvodnjo prepolno in s polno paro delamo v treh izmenah. Zaradi prezasedenosti imamo težave z dobavami, kar povzroča sive lase tako kupcem kot nam. Ampak to je sestavni del posla in zagotovo bomo to v kratkem rešili. V prvih dveh mesecih smo proizvodnjo dvignili za 15 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani,« pojasnjuje Marko Gorjak. Tako naj bi letos podjetje, ki trenutno zaposluje že 74 ljudi, ustvarilo dobrih pet milijonov evrov prihodkov.
Povečan obseg proizvodnje in uvajanje novih strojev ter ambicija po širitvi števila kupcev, saj si z uvedbo stroja za izdelavo velikih orodij obetajo, da bodo med kupce poleg BMW pridobili še kakšnega večjega avtomobilskega giganta, so terjali reorganizacijo in optimizacijo proizvodnje z boljšim načrtovanjem. Ob tem izboljšujejo tehnologijo obdelave. Še največji problem, ki ga imajo zadnja leta v podjetju in s katerim se srečuje večina slovenskih podjetij s področja orodjarstva, so kadri. Razmere se bodo bo Gorjakovem mnenju s prihodom Magne še poslabšale, predvsem za obrtnike.
Magna povzroča sive lase
»Ljudje že tako in tako bežijo delat v Avstrijo k Magni. Zdaj pa nam jo bodo postavili praktično na dvorišču. To bo za majhne obrtnike pomenilo ogromno težavo in ne prednost, saj si bo Magna lahko privoščila, da bo nekoga preplačala, medtem ko si mali obrtniki in podjetniki tega ne morejo privoščiti. To bo kratkoročno za nas podjetnike slabo, dolgoročno pa bo za regijo verjetno dobro,« razmišlja Marko Gorjak, ki si prizadeva orodjarstvo promovirati na šolah.
»Nekega kvantnega preskoka v šolah ni, otrok na tehničnih šolah je še zmeraj premalo glede na potrebe trga, tako da izhoda ni videti. Pomanjkanje je občutiti tudi v državah nekdanje Jugoslavije, tudi ob sprostitvi trga dela za državljane zunaj Evropske unije ne verjamem, da bo kaj bolje. Družba mora še intenzivneje krepiti duha: bodi tehnik, ne socialni problem! Ne vem, kako naj sicer ljudje razumejo, da je ljudi v nekaterih poklicih preveč, medtem ko jih v drugih drastično primanjkuje. Če se bo to nadaljevalo, se bodo podjetja morala seliti v države, kjer ustrezen kader je,« opozarja Gorjak.
Ob tem navaja lasten primer, s katerim želi opozoriti, da je treba biti otrokom pri zgodnjem premisleku o karieri v oporo. »V osnovni šoli so mi vsi hoteli vcepiti v glavo, kaj me veseli, dejansko pa nihče ni želel slišati moje želje, da želim na srednjo strojno. Učitelji in socialne delavke so starše in mene prepričevali, da sem prepameten za tako šolo in da moram nujno na gimnazijo.«
