Delavci agencije Interlev, d. o. o., opravljajo delo v ljubljanski podružnici škofjeloškega dobavitelja avtomobilskih delov LTH Castings, ki se po prihodkih, dobičku in zaposlenosti uvršča med 20 oziroma 30 najuspešnejših podjetij v Sloveniji.
Zastrašeni in okradeni
Čeprav bi morali imeti agencijski delavci po zakonodaji enake pravice in plače kot redno zaposleni, pa po trditvah sedanjih in nekdanjih delavcev Interleva še zdaleč ni tako. »V LTH opravljamo iste naloge kot redno zaposleni, vendar so naše plače za tretjino nižje. Nadurno delo ali delo čez vikende in praznike pogosto ni plačano oziroma je na plačnih listah prikazano kot navadno delo, nižje je nadomestilo za prevoz in malice, prav tako regres, v nasprotju z redno zaposlenimi pa tudi ne dobimo božičnice. Bolniška? Enkrat lahko greš, drugič te v agenciji čaka odpoved,« nam je zaupal Miro (pravega imena ni želel izdati), ki za delo v treh izmenah prejema zgolj okoli 650 evrov neto na mesec.
Zaposlitve za določen čas so v agencijah dovoljene le izjemoma (za sezonska dela, projektno delo, začasno nadomeščanje…), vendar je Miro že več kot leto dni zaposlen za določen čas, delodajalec pa mu pogodbo, tako kot številnim drugim, podaljšuje le za mesec dni. Vsi delavci agencije v ljubljanski podružnici LTH Castings, teh naj bi bilo nekaj manj kot 50, prihajajo iz držav nekdanje Jugoslavije, zato si iz strahu pred izgubo zaposlitve in delovnih dovoljenj ne upajo spregovoriti. Čeprav krivdo za »ukradene plače« v celoti pripisujejo agenciji, pa menijo, da bi to, kaj se dogaja v podjetju, moral poleg inšpektorata za delo bolje preverjati tudi LTH Castings ter ukrepati.
Agencija Interlev išče »gobezdača«
Lastnik agencije Interlev Seno Kovačević obtožbe zaposlenih ostro zavrača. »Vsi, ki to pravijo, lažejo. Inšpektorat za delo ni odkril nepravilnosti. Da je pri nas vse stoodstotno v redu, pa je ugotovila tudi revizija,« nam je povedal Kovačević in pojasnil, da se pritožujejo samo slabi in leni delavci.
Kovačević zagotavlja, da delajo v agenciji vse po zakonu, čeprav ni obveščen o tem, da so zaposlitve za določen čas v agencijah lahko le izjema. Poleg tega pa je prepričan, da ni nezakonito, če različne postavke na plačni listi ureja nekoliko po svoje. Še manj verodostojno deluje priznanje, da je zaradi našega poizvedovanja začel v podjetju iskati tistega, ki je »otresal gobec«, in da ga namerava skupaj s »kliko, ki ga podpira«, tudi nemudoma odpustiti.
Pomanjkljive in vprašljive revizije
Čeprav naj bi bile uradno registrirane agencije, kakršna je Interlev, po zaostritvi delovne zakonodaje v letu 2013 pod najostrejšim nadzorom, tega ne moremo ravno potrditi. Na inšpektoratu so sicer potrdili, da so v agenciji konec lanskega leta opravili nadzor, a kršitev niso našli, oziroma, kot so dejali, o njih niso bili obveščeni. Odkrili so zgolj zamudo pri izplačevanju regresa, ki je že poplačan, in agenciji izdali opomin.
Nepravilnosti ni ugotovila niti redna revizija, ki jo je lani izvedlo podjetje Ecum revizija. Čeprav je bila ta po pojasnilih Tilna Praha, izvršnega direktorja agencije Kariera, uvedena predvsem zato, da bi preverili, ali so agencijski delavci v svojih pravicah izenačeni z redno zaposlenimi, pa so revizorji na podlagi navodila, ki ga je izdalo ministrstvo za delo, za leto 2015 preverjali le pravilnost izplačevanja regresov in odpravnin po prekinitvah pogodb za določen čas. V revizijskem poročilu je tako med drugim zapisano, da bi, »če bi opravili dodatne postopke ali preiskavo računovodskega izkaza v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja, utegnili najti še kake druge zadeve«.
Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da se vsako leto določijo druge pravice oziroma obveznosti, ki jih preverjajo, in sicer na podlagi zaznanih kršitev v praksi in tudi dejanskih možnosti preverjanja »glede na predviden obseg dela in ob zavedanju, da revizor nima možnosti vpogleda v dokumentacijo in evidence uporabnika«. Očitanih nepravilnosti v Interlevu tako sploh niso preverjali.
